Jedro

Za zavarovanje terjatve z zastavno pravico, nato pa še s predznambo zastavne pravice, ni potrebe, saj že zavarovanje z zastavno pravico nudi upniku zadostno varstvo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da se upnikov predlog zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 15.12.1999 izdalo sklep s katerim je v 1. točki odločilo, da se opravi zavarovanje denarne terjatve upnika v višini 11.900.000,00 SIT s pp pod pogoji iz notarskega zapisa št. SV 647/99 z dne 10.12.1999, z vknjižbo zastavne pravice in prepovedi odtujitve in obremenitve na dolžnikovih nepremičninah, v 2. točki izreka pa je zavarovalo terjatev upnika v zgoraj navedenem znesku še s predznambo zastavne pravice na istih dolžnikovih nepremičninah.

Dolžnik se je zoper 2. točko izreka navedenega sklepa pravočasno pritožil. Skliceval se je na obrazložitev sklepa opr. št. R 659/99, iz katere je razvidno stališče sodišča, da za vknjižbo zastavne pravice, nato pa še vknjižbo predznambe zastavne pravice na isti nepremičnini ni nobene potrebe, saj upnik že z vknjižbo zastavne pravice dobi ustrezno varstvo.

Pritožba je utemeljena.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) predvideva poleg zavarovanja denarne terjatve upnika z vpisom zastavne pravice na nepremičninah, v 252. členu, tudi zavarovanje bodočih in pogojnih terjatev z opravo predznambe zastavne pravice. Tako bi imel upnik, glede na navedeno določbo ZIZ, možnost zavarovati tudi svoje bodoče in pogojne terjatve. Za zavarovanje iste terjatve z zastavno pravico in hkrati še s predznambo zastavne pravice, pa v zakonu ni podlage.

Sodišče je pri odločanju o zavarovanju terjatve z zastavno pravico na podlagi sporazuma strank (249. in naslednji ZIZ), vezano na upnikov predlog. Iz upnikovega predloga pa po oceni sodišča druge stopnje ni razvidno, da želi upnik poleg terjatve 11.900.000,00 SIT s pripadki, na način predviden v 1. odst. 252. člena ZIZ, zavarovati še bodoče in pogojne terjatve. Prva in druga točka upnikovega predloga pod točko II. sta namreč vsebinsko enaki. Sodišče druge stopnje je zato sledilo pritožbeni navedbi, da zavarovanje iste terjatve z zastavno pravico in s predznambo zastavne pravice, na istih nepremičninah dolžnika, ni potrebno. Že zavarovanje terjatve z zastavno pravico nudi upniku popolno varstvo v smislu zavarovanja po 251. členu ZIZ. Odločitev sodišča prve stopnje je, v delu v katerem je dovolilo še zavarovanje s predznambo zastavne pravice (2. točka izreka), napačna, saj iz upnikovega predloga ne izhaja, da gre za zavarovanje bodočih in pogojnih terjatev.

Glede na navedeno, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ spremenilo tako, da je v delu, v katerem upnik predlaga zavarovanje terjatve s predznambo zastavne pravice, upnikov predlog zavrnilo.