Jedro

Ker upnik v predlogu za izvršbo ni podal trditev in dokazov o spremembi firme, sodišče ni bilo dolžno ugotavljati dejanskega stanja v tej smeri, zato je pravilno štelo predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova za nepopoln in ga zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo upnikov predlog za izvršbo.

Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje je pravočasno pritožbo vložil upnik in v njej sodišču prve stopnje očital nepravilno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja (2. točka I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s I. odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ)). V obrazložitvi pritožbe je najprej pojasnil, da je s spremembo družbene pogodbe z dne 22. 3. 2004 spremenil svojo firmo iz A. d. o. o. L. v C. d. o. o. L., ter v dokaz svojih navedb priložil kopijo sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 7. 5. 2004. Navedel je, da je v obravnavanem primeru prišlo zgolj do spremembe firme upnika in ne do spremembe upnika, zato javna ali po zakonu overjena listina za izkazovanje prehoda terjatve ni potrebna niti ne obstaja. Nadalje je navedel, da je o spremembi firme naslovno sodišče obvestil že tekom izvršilnega postopka na podlagi katerega je vložil nov predlog za izvršbo, iz predloga za izvršbo pa je tudi razvidno, da ima upnik še vedno isti TRR. Poleg navedenega je sprememba firme upnika razvidna tudi iz sodnega registra, ki je javna listina. Poudaril je, da sodišče prve stopnje, kljub temu, da v predlogu za izvršbo ni izrecno navedel spremembe firme, le-tega ne bi smelo šteti za nepopolnega. Sodišču druge stopnje je predlagal, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni oz. ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Upnik je sicer sedaj v pritožbi pojasnil, zakaj je v izvršilnem naslovu kot upnik navedena družba A. d. o. o. L., in za te svoje navedbe priložil kopijo sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 7. 5. 2004 (priloga ... spisa), vendar teh, v pritožbi novo zatrjevanih dejstev in predloženih dokazov sodišče druge stopnje ni moglo upoštevati, saj upnik v pritožbi ni pojasnil, zakaj jih brez svoje krivde ni mogel navesti oz. podati že v predlogu za izvršbo (I. odstavek 337. člena ZPP v zvezi s I. odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).

Dejstvo je, da je predlog za izvršbo z dne 29. 4. 2009 vložila družba C. d. o. o. L. Izvršilni naslov, na podlagi katerega je upnik predlagal izvršbo in ki ga je tudi priložil k predlogu za izvršbo, pa se je glasil na družbo A. d. o. o. L., kar pomeni, da v njem upnik ni bil naveden kot imetnik izterjevane terjatve. Upnik v tem predlogu za izvršbo z dne 29. 4. 2009 ni podal niti trditev niti dokazov o spremembi firme, kar potrjuje s pritožbenimi navedbami. Sodišče prve stopnje je tako ob odločanju o predlogu za izvršbo razpolagalo le z navedenimi dejstvi in dokazi in brez da bi upnik zatrjeval, da gre zgolj za spremembo firme in ne za drugo pravno osebo, sodišče prve stopnje ni imelo podlage samo raziskovati dejanskega stanja v tej smeri. Sodišče prve stopnje namreč ni dolžno samo po uradni dolžnosti preverjati podatkov v sodnem registru (prim. odločbo Vrhovnega sodišča RS z dne 1. 10. 2009, opr. št. II Ips 106/2008). Dogajanje v predhodnem izvršilnem postopku (iz katerega izvira izvršilni naslov), pa v tem izvršilnem postopku ne more biti upoštevno, saj je upnik vložil nov predlog za izvršbo, s katerim se je začel nov izvršilni postopek, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za vpogled v spis, v katerem je upnik pridobil izvršilni naslov (niti ni upnik v novem predlogu za izvršbo predlagal dokaza z vpogledom v predhodni izvršilni spis). Prav tako je neupoštevna pritožbena navedba o isti številki TRR upnika, saj ta podatek ne predstavlja obvezne sestavine predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (I. odstavek 40. člena ZIZ v zvezi s I. odstavkom 42. člena ZIZ).

Upnik je sicer v pritožbenem postopku izkazal, da ni šlo za spremembo upnika, ampak zgolj za spremembo firme upnika, vendar to sodišču prve stopnje ob odločanju o predlogu za izvršbo ni moglo biti znano, saj upnik v predlogu za izvršbo ni podal navedb v tej smeri in ni predlagal vpogleda v sodni register. Sodišče prve stopnje ob povedanem ni moglo sprejeti drugačne odločitve, kot da je tak nepopoln predlog za izvršbo, ki je bil vložen po upnikovem pooblaščencu, zavrglo (II. odstavek 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj ob dejanskem stanju, ki je obstajalo ob vložitvi ugovora, upnik v predlogu za izvršbo ni podal navedb v skladu s I. odstavkom 24. člena ZIZ.

Ker je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, uradni preizkus izpodbijanega sklepa pa ni pokazal kakšnih kršitev (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s I. odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.