Jedro

V sporu o nepogodbeni odškodninski odgovornosti je pristojno sodišče v Sloveniji po kraju nastanka škode, čeprav sta obe pravdni stranki tuji fizični ali pravni osebi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se v izpodbijanem delu (prvi in tretji odstavek izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za krajevno nepristojno in tožbo zavrglo. Svojo odločitev je oprlo na določila čl. 46/I Zakona o pravdnem postopku, po katerem naj bi bilo za to zadevo pristojno sodišče v Sarajevu, Republika BiH. Tožbo je zavrglo na podlagi čl. 16/3 Zakona o pravdnem postopku.

Zoper sklep se je pritožila tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. V pritožbi navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti določila o posebni krajevni pristojnosti v odškodninskih sporih. V danem primeru je do prometne nezgode, iz katere izhajajo odškodninski zahtevki, prišlo na magistralni cesti št. 1 Zagreb - Ljubljana, v kraju S., torej na območju Temeljnega sodišča Ž. Tožeča stranka v pritožbi predlaga, naj pritožbeno sodišče tej pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni upoštevalo dejstva, da gre v danem primeru za spor z mednarodnim elementom, za katera se še vedno v skladu s 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-1) uporablja zvezni predpis, to je Zakon o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (Ur.l. SFRJ 43/82. Ta zakon v čl. 53 določa, da je v sporih o nepogodbeni odškodninski odgovornosti pristojno sodišče SFRJ, med drugim tudi, če je škoda nastala na ozemlju SFRJ. To velja tudi za spore zoper skupnost premoženjskega in osebnega zavarovanja, zaradi povračila škode tretjim osebam po predpisih o neposredni odgovornosti te skupnosti ter v sporih o regresnih zahtevkih iz naslova povračila škode zoper regresne dolžnike. Glede na zgoraj navedeno se ta predpis uporablja tudi za Republiko Slovenijo. Škoda je v tem primeru glede na trditve v tožbi nastalo na ozemlju naše države, zato je pristojno sodišče, glede na kraj nastanka škode (primerjaj v čl. 52/1 ZPP).

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi, prvostopenjski sklep razveljavilo in vrnilo zadevo v nadaljnje odločanje (čl. 369/1 ZPP v zvezi s čl. 380 tč. 3 in 381 ZPP).

Storjena je bila namreč relativna kršitev določb čl. 20 in 16 ZPP v zvezi s čl. 354/1 ZPP.