Jedro

Znižanje prispevka staršev je posledica ocene izvedenih dokazov in ne samovoljne in nestrokovne proste presoje sodišča, kot zmotno v reviziji zatrjuje tožena stranka.

Zahteva tožene stranke, da bi moralo sodišče še natančneje ugotoviti obseg vsakega od pomožnih del, ki so potrebna pri gradnji hiše in potem vsako od teh pomožnih del s pomočjo izvedenca tudi ovrednotiti v % zato ni utemeljena, kar še zlasti velja ob dejstvu, da je tožena stranka zatrjevala, da naj bi bila "v domači režiji" opravljena le nekatera in še to le pomožna dela. Sicer pa je zaključek sodišča, da vrednost neplačanih, "v domači režiji" opravljenih del obsega 3 %, posledica dokazne ocene izvedenih dokazov, kar z drugimi besedami pomeni, da tožena stranka z izpodbijanjem obsega in vrednosti teh del, v bistvu izpodbija v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljeno dejansko stanje.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in potem, ko je ugotovilo obseg skupnega premoženja pravdnih strank odločilo, da znaša solastninski delež tožeče stranke na tem premoženju 3/4, solastninski delež tožene stranke pa 1/4. Glede nepremičnega premoženja je toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki izstaviti ustrezno zemljiškoknjižno listino in ji povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 80.700 SIT.

Z izpodbijano pravnomočno sodbo je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke delno ugodilo in solastninski delež tožeče stranke na skupnem premoženju določilo na 65 %. Glede stroškov celotnega postopka (pred sodiščem prve in druge stopnje) pa je odločilo, da trpi vsaka stranka svoje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložila tožena stranka pravočasno revizijo in v njej uveljavljala revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pravdni stranki sta si enotni, da sta pripravljalna dela za gradnjo hiše opravili sami in da tudi pomožni delavci niso bili plačani. Plačani so bili le glavni delavci. Zato bi bilo potrebno za pravilno odločitev posebej oceniti vrednost pripravljalnih del in vrednost del pomožnih delavcev, ki so v glavnem delali zastonj. Ker ta ocenitev ni bila narejena, prispevki zakoncev k nastajanju skupnega premoženja niso pravilno ugotovljeni. Te prispevke sta sicer sodišči ocenili, vendar pa po prostem preudarku, kar pa ni mogoče, saj gre za strokovno vprašanje. Z znanjem, ki je potrebno za oceno vrednosti pomožnih in pripravljalnih del, pa sodišče ne razpolaga. Primerjava posameznih zneskov pa tudi pokaže, da je delež tožničinih staršev priznan v previsokem odstotku. Reviziji naj se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, ter Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (390. člen zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Glede vprašanja, ki je sporno še v revizijskem postopku, kolikšen je bil pri gradnji prispevek tožničinih staršev, je sodišče izvedlo dokaz z izvedencem gradbene stroke. Ta je prispevek tožničinih staršev opedelil z 20,72 % celotne vrednosti nepremičnine. Z izvedbo drugih dokazov (zaslišanjem številnih prič, zlasti pa zelo obsežnim zaslišanjem obeh pravdnih strank) pa je sodišče ugotovilo, da je bil določen obseg del opravljen "v domači režiji", in s strani tožničinih staršev ni bil plačan. Zato izvedeniškemu mnenju, po katerem naj bi prispevek tožničinih staršev znašal 20,72 % celotne vrednosti nepremičnine, ni sledilo v celoti, ampak je zaradi ugotovitve, do katere je prišlo po dokazni oceni drugih dokazov (prič in strank), da vsa dela niso bila plačana, česar izvedenec v mnenju ni upošteval, prispevek staršev znižalo za 3 %. To znižanje prispevka staršev je tako posledica ocene izvedenih dokazov in ne samovoljne in nestrokovne proste presoje sodišča, kot zmotno v reviziji zatrjuje tožena stranka. Zahteva tožene stranke, da bi moralo sodišče še natančneje ugotoviti obseg vsakega od pomožnih del, ki so potrebna pri gradnji hiše in potem vsako od teh pomožnih del s pomočjo izvedenca tudi ovrednotiti v % zato ni utemeljena, kar še zlasti velja ob dejstvu, da je tožena stranka zatrjevala, da naj bi bila "v domači režiji" opravljena le nekatera in še to le pomožna dela. Sicer pa je zaključek sodišča, da vrednost neplačanih, "v domači režiji" opravljenih del obsega 3 %, posledica dokazne ocene izvedenih dokazov, kar z drugimi besedami pomeni, da tožena stranka z izpodbijanjem obsega in vrednosti teh del, v bistvu izpodbija v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljeno dejansko stanje, kar pa v revizijskem postopku ni dovoljeno (3. odstavek 385. člena ZPP). Enako velja tudi za revizijsko trditev, da je bil prispevek staršev tožnice (če je ta prispevek sploh obstajal, v kar tožena stranka še vedno dvomi) v resnici bistveno manjši. Iz navedenih razlogov v reviziji uveljavljeni revizijski razlogi niso podani. Ker nižji sodišči tekom obravnavanja zadeve tudi nista zagrešili bistvene kršitve določb ZPP iz 10. točke 2. odstavka 354. člena, na kar mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (393. člen ZPP).