Up-311/98

20. 6. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. s Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z. na seji dne 20. junija 2001

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Kp 86/98 z dne 17. 9. 1998 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. K 232/96 z dne 16. 12. 1997 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper pravnomočno sodbo, s katero sta bili dve osebi oproščeni obtožbe, da sta storili kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 171. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju KZ). Obtožbo je pritožnik vložil kot zasebni tožilec.

Pritožnik izrecno zatrjuje kršitev pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Navedeno pravico naj bi mu kršilo pritožbeno sodišče, ki po njegovem mnenju ni preizkusilo sodbe sodišča prve stopnje v tistem delu, v katerem je bila izpodbijana s pritožbo. Predlaga, naj Ustavno sodišče glede na določilo 31. člena Ustave (ne bis in idem) ugotovi, da mu je bila z izpodbijano sodbo pritožbenega sodišča kršena pravica iz 25. člena Ustave in izpodbijano pravnomočno oprostilno sodbo odpravi.

B.

Po določbi 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina.

Po stališču Ustavnega sodišča, sprejetem v sklepu št. Up-168/98 z dne 10. 5. 2001 (ki je priložen), zasebni tožilec iz kazenskega postopka ni aktivno legitimiran za vložitev ustavne pritožbe zoper pravnomočno oprostilno sodbo. Glede razlogov za tako odločitev se Ustavno sodišče tudi v tej zadevi sklicuje na obrazložitev sklepa št. Up-168/98.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi tretje alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Ciril Ribičič. Sodnik Ribičič je dal pritrdilno ločeno mnenje.

Predsednica senata:

dr. Mirjam Škrk

Pritrdilno ločeno mnenje dr. Ribičiča

dr. Ciril RibičičV odklonilnem ločenem mnenju v zadevah št. Up 168/98 in št. Up- 285/97 sem pojasnil razloge, zakaj se ne strinjam s stališčem Ustavnega sodišča, po katerem sta zasebni in subsidiarni tožilec neupravičeni osebi za vložitev ustavne pritožbe. Pri teh razlogih vztrajam in jih bom poskušal ponovno uveljavljati takrat, ko bom ocenil, da je zaradi specifičnosti nove konkretne zadeve ali iz drugih razlogov realno pričakovati, da bi Ustavno sodišče lahko zavzelo drugačno stališče. Do takrat pa se bom podredil večinsko sprejetemu stališču Ustavnega sodišča glede tega vprašanja. Zato sem v konkretni zadevi št. Up-311/98 glasoval za zavrženje (čeprav me njeno nosilno stališče glede tega, da je ustavno pritožbo vložila neupravičena oseba, ne prepriča). V nasprotnem primeru bi ponovno sprožil razpravo in odločanje celotnega Ustavnega sodišča o zadevi, o kateri je nedavno odločilo po obsežni razpravi in ne da bi bilo mogoče realno pričakovati drugačno odločitev.