Jedro

V primeru, da se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.

Zapuščinsko sodišče v dodatnem sklepu o dedovanju lahko zajame le tiste nepremičnine, ki so v javni zemljiški knjigi vpisane kot (so)lastnina zapustnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dediča A. A. za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju glede nepremičnin vl. št. 1, 2, 3, 4 in 5, vse k. o. X .

2. Zoper sklep se po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP pritožuje dedič A. A. s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da ni mogel predložiti zemljiškoknjižnih podatkov o lastništvu zapustnice na spornih nepremičninah, ker so tretje osebe v zemljiški knjigi vpisane nezakonito in neutemeljeno. Predložil pa je notarski zapis, na podlagi katerega bi morala zapustnica postati lastnica vseh nepremičnin, za katere zahteva izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. Meni, da bi sodišče moralo po uradni dolžnosti ob upoštevanju vseh dokazov in dejstev ugotoviti, da je bila pokojnica lastnica v predlogu navedenih spornih nepremičnin.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi prvega odstavka 221. člena Zakona o dedovanju1 sodišče v primeru, da se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Zapuščinsko sodišče v dodatnem sklepu o dedovanju lahko zajame le tiste nepremičnine, ki so v javni zemljiški knjigi vpisane kot (so)lastnina zapustnika.2 Domneva se, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo (11. člen SPZ).

5. Pritožbeno ni sporno, da iz podatkov zemljiške knjige ne izhaja, da bi bila lastnica v predlogu za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju navedenih nepremičnin zapustnica. Prav tako tudi ni sporno, da so lastniki navedenih nepremičnin tretji, ki niso dediči zapuščinskega postopka3 , zato je odločitev o zavrnitvi predloga za dedovanje spornih nepremičnin materialnopravno pravilna, saj postopek izdaje dodatnega sklepa o dedovanju ni namenjen ugotavljanju lastninske pravice med dedičem in tretjimi.

6. Zapuščinsko sodišče je tudi pravilno poučilo pritožnika, da bo lahko lastninsko pravico zapustnice na spornih nepremičninah uveljavljal v pravdi.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 V nadaljevanju ZD, Ur. list SRS, št. 15/1976, s kasnejšimi spremembami, 2 VSL sklep II Cp 928/2014. 3 Razen nepremičnine vl. št. 1 k. o. X, katere zemljiškoknjižni lastnik je pritožnik.