Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tudi če je bila komercialistka tožene stranke v bolniškem staležu, to še ne pomeni, da tožena stranka brez svoje krivde listin, na katere se sklicuje v predlogu za obnovo, ne bi mogla predložiti že v rednem postopku.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopne zavrnilo predlog tožene stranke za obnovo postopka.
Zoper ta sklep se zaradi bistvene kršitve določb postopka pritožuje tožena stranka in zatrjuje, da za obnovo postopka niso potrebni novi dokazi niti nova dejstva, ki bi obstajali šele ob vložitvi mandatne tožbe. Tožena stranka je dokazala, da ni imela možnosti uporabiti dokumente, s katerimi je poravnala svoj dolg in to zaradi bolniškega staleža odgovorne osebe. Zmotna je navedba sodišča prve stopnje, da naj bi toženka trdila, da je dokaze o svoji dokumentaciji odkrila šele sedaj. Tega namreč toženka nikoli ni zatrjevala. Treba je namreč upoštevati, da gre za mlado, novo nastalo malo podjetje z nekaj osebami, kjer izpad ene od njih povzroči zmedo. Včasih je potrebno za preživetje takega podjetja delati po 16 ur in glede na velik pretok finančnih transakcij je te dokumentacije ogromno. Dokumentacije o plačilu ni bilo mogoče najti, dokler ni oseba za finančne zadeve te dokumente poiskala sama. Zato ni mogoče govoriti o krivdi tožene stranke, ker dokumentacije ni našla že med rednim postopkom.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče sprejema zaključek prvostopnega sodišča, da bi tožena stranka listine, s katerimi utemeljuje predlog za obnovo, lahko uveljavljala že v rednem postopku. Tudi če je bila komercialistka v bolniškem staležu in četudi gre za majhno in novo podjetje, pri katerem že izpad ene osebe povzroči zmedo, to ni opravičljivo. Tožena stranka bi morala imeti namreč svoje poslovanje tako organizirano, da bi vsaj v enem letu, kolikor je trajal postopek pred sodiščem prve stopnje, v svojem arhivu poiskala dokumentacijo o plačilu dolga, na katero se sklicuje v predlogu za obnovo. Pravne osebe morajo imeti namreč svoje poslovanje tako organizirano, da imajo vselej pregled nad poslovno in finančno dokumentacijo. Ker torej tožena stranka listin, s katerimi utemeljuje predlog za obnovo, po svoji krivdi ni uveljavljala že v rednem postopku, bi moralo prvostopno sodišče predlog za obnovo zavreči kot nedovoljen (1. odst. 425. čl. ZPP). Vendar s tem, ko ga je zavrglo, ni zagrešilo kršitve postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP, tožena stranka pa te kršitve v pritožbi ne uveljavlja. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep prve stopnje (2. tč.380. čl. ZPP).