Jedro

Stranke nične pogodbe so nujni sosporniki.

Prodaja zarubljenih predmetov je prepovedana samo njihovemu lastniku, ni pa prepovedan njihov nakup. Prodajna pogodba, katere predmet je zarubljena stvar, zato ni nična.

Za ugotovitev ali je bilo izpodbijano dejanje tokrat storjeno v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka, kadar upravičenec izpodbija pravni posel, je pomemben čas izpolnitvenega dejanja.

Izrek

Revizija zoper pravnomočno odločitev o zavrnitvi primarnega tožbenega zahtevka se zavrne.

Obrazložitev

Glede na prvi odstavek 498. člena ZPP je revizijsko sodišče izvedlo revizijski postopek po določbah ZPP/77. Sodbi sodišč prve in druge stopnje temeljita (tudi) na sledečih ugotovljenih dejstvih: V zavarovanje terjatve, ki jo je imela tožeča stranka proti družbi z omejeno odgovornostjo D. d.o.o., sta tožeča stranka in D. d.o.o. 24.2.1994 ustanovili na šivalnih strojih družbe, navedenih v tožbenem zahtevku, zastavno pravico po 251.a členu in sledečih Zakona o izvršilnem postopku (Ur. list SFRJ štev. 20/78...27/90; v nadaljevanju: ZIP). Že 6.5.1994 je D. d.o.o., ki je šla v stečaj 24.5.1995, zastavljene šivalne stroje prodala tožencu.

V tožbi zoper toženca zahteva tožeča stranka primarno ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe in vrnitev prodanih šivalnih strojev v stečajno maso D. d.o.o. zato, ker je bila D. d.o.o. prodaja zastavljenih šivalnih strojev prepovedana, podrejeno pa izpodbija prodajo po 125. členu in sledečih Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list RS štev. 67/93...52/99; v nadaljevanju: ZPPSL) ter na tej podlagi zahteva vrnitev prodanih šivalnih strojev v stečajno maso.

Sodišče prve stopnje je oba tožbena zahtevka zavrnilo. Zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka je obrazložilo s tem, da bi morala tožeča stranka pri uveljavljanju ničnosti pogodbe vložiti tožbo proti obema pogodbenima strankama kot nujnima sospornikoma, česar ni storila (druga pogodbena stranka na razširitev tožbe nanjo ni pristala), zavrnitev podrejenega tožbenega zahtevka pa s tem, da izpodbijanje pogodbe po določbah ZPPSL ni več možno, ker je med sklenitvijo pogodbe dne 6.5.1994 in 24.5.1995, ko je sodišče proti D. d.o.o. začelo stečajni postopek, preteklo več kot eno leto.

Pritožbeno sodišče je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Sodbo pritožbenega sodišča izpodbija tožeča stranka z revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, naj reviziji ugodi, sodbo sodišča druge stopnje spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, naj sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodišče je revizijo vročilo Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena glede odločitve o podrejenem tožbenem zahtevku, ne pa tudi glede odločitve o primarnem tožbenem zahtevku.

Glede primarnega tožbenega zahtevka: Revizijsko sodišče se strinja s stališčem sodišč druge in prve stopnje, da mora tožeča stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti pogodbe, pri kateri ni pogodbena stranka, vložiti tožbo proti vsem pogodbenim strankam kot nujnim sospornikom. Tožeča stranka tega ni storila. Tožbe ni vložila tudi proti D. d.o.o., zato ni tožila prave stranke. Glede na to, da izvaja vrnitveni zahtevek iz zahtevka na ugotovitev ničnosti pogodbe, velja ta ugotovitev tudi glede vrnitvenega zahtevka.

Ne glede na zgoraj navedeno revizijsko sodišče meni, da materialno pravo sploh ne določa ničnosti pogodbe, kakršno sta sklenila D. d.o.o. in toženec. Zastavna pravica na šivalnih strojih je nastala z njihovim rubežem. D. d.o.o. zato z njimi ni smela razpolagati, jih torej ni smela prodati. Tako je določal prvi odstavek 77. člena ZIP. Ta prepoved pa se je nanašala samo na dolžnika, to je na D. d.o.o., ne pa tudi na toženca kot drugo pogodbeno stranko. Ker ostane po drugem odstavku 103. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur. list SFRJ štev. 29/78...57/89; v nadaljevanju: ZOR) pogodba v veljavi, če je njena sklenitev prepovedana samo eni stranki, izpodbijana prodajna pogodba ni nična, je torej veljavna. Zakon glede takšne pogodbe namreč ne določa drugače. Izhajajoč iz drugega odstavka 103. člena ZOR kot pravne podlage za odločitev revizijskega sodišča, ravnanja sodišč, ki jih vlagatelj revizije opredeljuje kot bistvene kršitve določb pravdnega postopka, to niso. Zato se revizijsko sodišče ni opredeljevalo, ali bi ta ravnanja bile bistvene kršitve določb pravdnega postopka, če pravna podlaga odločitvi ne bi bila omenjena zakonska določba.

Glede na navedeno revizijski razlogi, s katerimi tožeča stranka izpodbija odločitev o primarnem tožbenem zahtevku, ne obstojijo. Ker v zvezi z odločanjem o tem tožbenem zahtevku tudi ni tistih revizijskih razlogov, na katere mora po 386. členu ZPP paziti po uradni dolžnosti, je revizijsko sodišče revizijo v tem delu zavrnilo (393. člen ZPP).

Glede podrejenega tožbenega zahtevka: Pravna dejanja, izpodbojna po 125. členu in sledečih ZPPSL, so lahko pravni posli, ni pa to nujno. To so lahko tudi samo posamezna dejanja, ki jih je izvršil (bodoči stečajni) dolžnik pri izvrševanju pogodbenih obveznosti, lahko pa so tudi druga njegova dejanja izven izvrševanja pogodbenih obveznosti. Pomembno je samo, da imajo pravne posledice, ki jih določa prvi odstavek 125. člena ZPPSL, zaradi katerih jih lahko upravičenci izpodbijajo.

V podrejenem tožbenem zahtevku je tožeča stranka navedla, da izpodbija pogodbo, s katero je stečajni dolžnik prodal tožencu šivalne stroje. Prodajna pogodba pa vsebuje sklenitveno in izpolnitveno dejanje. Zato tožeča stranka s podrejenim tožbenim zahtevkom, kot ga je postavila, ne izpodbija samo sklenitvenega dejanja ampak tudi izpolnitveno. Na to okoliščino zato revizija utemeljeno opozarja. Če bo morda sodišče v nadaljnjem postopku ugotovilo, da so za izpodbijanje izpolnitvenega dejanja izpolnjene vse zakonske predpostavke, bo samo glede tega dejanja odločilo, da je brez učinka proti stečajni masi D. d.o.o. Ker je tožeča stranka izpodbijala tudi izpolnitveno dejanje pogodbe, je v situaciji, ko je od sklenitve pogodbe dne 6.5.1994 (dejanska ugotovitev, ki je bila podlaga sojenju sodišč prve in druge stopnje, na katero je revizijsko sodišče vezano) do vložitve tožbe res poteklo že več kot eno leto, za ugotovitev, ali so izpolnjene predpostavke izpodbijanja, pomembno, ali so zaradi izpolnitvenega dejanja nastale posledice iz prvega odstavka 125. člena ZPPSL. Če so, je po času izvršitve izpolnitvenega dejanja dejanja treba presoditi, ali je bila tožba vložena pravočasno.

Zaradi materialnopravno zmotnega naziranja sodišč prve in druge stopnje, kaj vključuje pojem "pravno dejanje" iz prvega odstavka 125. člena ZPPSL, določena dejstva v dosedanjem postopku še niso bila ugotovljena tako, da bi bilo možno na revizijski stopnji razsoditi. Zato je revizijsko sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje na podlagi drugega odstavka 395. člena ZPPSL razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje po določbah ZPP o gospodarskih sporih (drugi odstavek 498. člena in 6. točka 483. člena ZPP).

V novem sojenju bo sodišče z izvedbo že predlaganih dokazov, oziroma dokazov, ki jih bosta morda stranki spora še predlagali v skladu s 383. členom v zvezi z drugim odstavkom 362. člena ZPP, ugotovilo najprej, ali je tožeča stranka vložila tožbo pravočasno z vidika izpolnitvenega dejanja. Pri tem morda ne bo odločilna dejanska izročitev v novembru 1994, za kar se zavzema tožeča stranka. Glede na okoliščine, zakaj so ostali šivalni stroji pri D. d.o.o. do novembra 1994, ki jih sodišči prve in druge stopnje sicer omenjata, jih pa nista dovolj raziskali, bo treba najprej ugotoviti, ali ni morda toženec postal lastnik kupljenih šivalnih strojev na način iz četrtega odstavka 34. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Ur. list SFRJ štev. 6/80 in 36/90 ter Ur. list SRS štev. 4/91). Če bo ugotovilo, da je to postal več kot eno leto pred vložitvijo tožbe, potem odločitev ne bo mogla biti drugačna od sedaj razveljavljene. V nasprotnem primeru pa bo treba raziskati, ali je izpolnjen dejanski stan, ki ga zahteva ZPPSL za ugoditev izpodbojnemu tožbenemu zahtevku in nato ponovno odločiti.

Sklep o stroških revizijskega postopka temelji na tretjem odstavku 166. člena ZPP.