Jedro

Pravdni stranki sta se s pogodbo dogovorili za način povrnitve vlaganj, zato se splošna pravila OZ in SPZ o neupravičeni obogatitvi in pravilih vračanja ne uporabljajo.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 642.691,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je prvostopenjsko sodbo potrdilo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožeča stranka vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki v odgovoru nanjo predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija je utemeljena.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), izhajajo naslednja pravno relevantna dejstva: - Pravdni stranki sta sklenili tri pravne posle (dve pogodbi in Sporazum) o ravnanju z gradbenimi odpadki ter o lokaciji, kjer naj bi tožeča stranka opravljala dejavnost predelave gradbenih odpadkov. Pogodbi sta bili sklenjeni 8. 3. 2002 in 19. 11. 2002, Sporazum pa 8. 4. 2011. - S pogodbo z dne 19. 11. 2002 sta pravdni stranki uredili premestitev dejavnosti, ki naj bi jo opravljala tožeča stranka, z začasne na trajno lokacijo. Tožeča stranka je s to pogodbo prevzela obveznost, da bo financirala izvedbo ureditve celotne lokacije na nepremičnini parc št. 877/3, k. o. ... (1. točka prvega odstavka 3. člena pogodbe). Vrednost vlaganj naj bi stranki določili z aneksom k pogodbi (drugi odstavek 4. člena pogodbe). Dogovorjena je bila kompenzacija vrednosti vlaganj z najemnino (tretji odstavek 4. člena pogodbe). V primeru, da vrednosti vlaganj stranki ne bosta mogli določiti sporazumno, pa naj bi to storil sodni cenilec, ki pa ga bosta določili sporazumno (četrti odstavek 4. člena pogodbe).

- S Sporazumom z dne 8. 4. 2011 je bilo dogovorjeno, da pogodbi z dne 8. 3. 2002 in 19. 11. 2002 prenehata veljati. V 3. členu Sporazuma sta stranki določili, da bosta v primeru, da bosta ugotovili, da obstajajo še neporavnane medsebojne obveznosti, v zvezi s tem sklenili poseben dogovor o njihovi poravnavi. Če bo obstajal dolg tožene stranke do tožeče stranke, ga bosta kompenzirali z najemnino, ki sledi iz stavbne pravice po pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice.

7. Tožeča stranka zahteva povračilo vlaganj v nepremičnino parc. št. 877/3, k. o. ..., ki jih je opravila na podlagi pogodbe z dne 19. 11. 2002. 8. Sodišči prve in druge stopnje sta presodili, da sta pravdni stranki s pogodbenim dogovorom uredili način povrnitve vlaganj v nepremičnino. Pojasnili sta, da je pogoj za uporabo pravil Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o neupravičeni obogatitvi in 48. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) odsotnost pogodbenega dogovora o načinu povrnitve vlaganj. Pritožbeno sodišče je zapisalo še, da za zahtevek na podlagi določb Sporazuma tožeča stranka ni podala zadostnih trditev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti višino obveznosti tožene stranke. Po mnenju sodišča prve stopnje pa za utemeljenost zahtevka na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi tožeča stranka ni podala trditev glede neveljavnosti pogodb, lastnega prikrajšanja, obogatitve tožene stranke ter vzročne zveze med prikrajšanjem in obogatitvijo.

9. Pravdni stranki sta se s pogodbo dogovorili za način povrnitve vlaganj, zato se splošna pravila OZ in SPZ o neupravičeni obogatitvi in pravilih vračanja ne uporabljajo. Način poračunavanja in ugotavljanja spornih vlaganj je bil dogovorjen z opisanimi 3. in 4. členom pogodbe z dne 19. 11. 2002 ter 3. členom Sporazuma.

10. Tožeča stranka v reviziji trdi, da so bile njene navedbe in dokazni predlogi zadostni za presojo zahtevka za povrnitev vlaganj. V postopku pred sodiščem prve stopnje je podala naslednje trditve: da je opravila vlaganja v zvezi s pripravo zemljišča na nepremičnini parc. št. 877/3, k. o. ..., da je opravljala vlaganja skladno s pogodbo z dne 19. 11. 2002, katera dela je opravila in kolikšna je bila vrednost posameznih del (slednje trditve je podala s pripravljalno vlogo z dne 18. 3. 2013 in s pred pravdo pridobljenim izvedenskim mnenjem) ter da je toženo stranko pozvala k povračilu vlaganj, vendar se ta ni odzvala.

11. Tožba je sklepčna, saj je tožeča stranka podala zadostne trditve za presojo zahtevka na pogodbeni podlagi. Navedla je, katera vlaganja je izvedla, koliko so posamezna vlaganja znašala ter da ji tožena stranka teh vlaganj ni povrnila, čeprav bi jih skladno s pogodbo morala pobotati za najemninami. Iz teh trditev pa je mogoče smiselno sklepati tudi, da do pobotanja z najemninami ni prišlo.

12. Tožena stranka je zahtevku ugovarjala s trditvami, da naj ne bi bilo jasno, za katera vlaganja naj bi šlo, da tožeča stranka na nepremičnini parc. št. 877/3, k. o. ... ni izvedla nobenih vlaganj ter da je s pogodbo prevzela obveznost financiranja celotne izvedbe trajne lokacije. Trdila je tudi, da sta pravdni stranki s pogodbo z dne 19. 11. 2002 določili, na kakšen način se bo ugotovila vrednost vlaganj tožeče stranke v nepremičnino, kar naj bi bilo v primeru nesoglasja strank z določitvijo sodnega cenilca.

13. Revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki naj bi jo sodišči prve in druge stopnje zagrešili s tem, ko sta navedbe tožeče stranke opredelili za pomanjkljive, je utemeljen. Sodišči prve in druge stopnje sta s tem, ko sta presodili, da trditve tožeče stranke niso zadostne, slednji odvzeli možnost obravnavanja pred sodiščem (kršitev načela kontradiktornosti iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Trditve tožeče stranke namreč omogočajo presojo zahtevka na podlagi opisanih pogodbenih določb. Prav tako ne drži stališče sodišča druge stopnje, da tožeča stranka ni podala trditev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti višino obveznosti tožene stranke. Tožnica je tožbi namreč predložila cenitveno poročilo (priloga A4), ki ga je potrebno obravnavati kot del njenih navedb.(1) V njem je za vsako posamezno delo, ki naj bi ga izvedla, navedena vrednost dela. Skupen znesek predstavlja vtoževan zahtevek. Vrhovno sodišče je na podlagi navedenega sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP).

14. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje presoditi utemeljenost tožničinih navedb o povračilu vlaganj na pogodbeni podlagi in utemeljenost ugovorov tožene stranke. Pri tem bo moralo upoštevati 3. in 4. člen pogodbe z dne 19. 11. 2002 (ki je veljala 9 let preden je bila razveljavljena s Sporazumom) ter 3. člena Sporazuma.

15. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

(1) Glej npr. odločbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 278/2004 z dne 1. 12. 2005 in II Ips 381/2009 z dne 3. 9. 2009.