Up-116/01

26. 3. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 26. marca 2002

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 495/2000-2 z dne 24. 1. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Vrhovno sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča št. U 2093/97-10 z dne 14. 3. 2000 o zavrnitvi tožbe proti odločbi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s katero je bila zavrnjena pritožba zoper odločitev prvostopnega upravnega organa o zavrnitvi predloga za obnovo denacionalizacijskega postopka, končanega z odločbo upravnega organa takratne Občine Žalec št. D 321/264/92-03-NJ z dne 11. 1. 1993.

2.Pritožnica navaja, da so kot pravni nasledniki pokojne denacionalizacijske upravičenke vložili zahtevo za denacionalizacijo nepremičnine - gozd, parc. št. 1254 k.o. Z. Ta parcela je bila s pravnomočno denacionalizacijsko odločbo iz leta 1993 vrnjena v last in posest. Pri odmeri že vrnjenega gozda pa naj bi ugotovili, da so bile upravičenki odvzete tudi nepremičnine parc. št. 1114, 1255, 1256 in 1257 vse k.o. Z. Zato so predlagali obnovo denacionalizacijskega postopka. Z odločitvijo Vrhovnega sodišča se pritožnica ne strinja, ker meni, da je bila z njo pravnim naslednikom denacionalizacijske upravičenke odvzeta lastnina, ki so jo nekoč njihovi starši s težavo pridelali.

Pritožnica meni, da gre v tem primeru za takšno dejstvo, ki bi pri ponovnem odločanju (tj. pri dovolitvi obnove denacionalizacijskega postopka) privedlo do drugačne odločitve. Zatrjuje kršitev pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave in predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe Vrhovnega sodišča.

B.

3.Pritožnica sicer zatrjuje kršitev pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, vendar z ustavno pritožbo te kršitve ne izkaže, saj izraža le svoje nestrinjanje z odločitvijo Vrhovnega sodišča glede izpolnjevanja pogojev za dovolitev obnove pravnomočno končanega denacionalizacijskega postopka. Ustavno sodišče pa ni instanca sodiščem, ki odločajo v upravnem sporu, in ne presoja nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in uporabi materialnega in procesnega prava samih po sebi. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

4.Ustavno sodišče lahko presoja tudi, ali je sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki je v nasprotju z Ustavo. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre, saj pravno stališče, da je lahko predmet odločanja o obnovi postopka samo upravna stvar, zaradi katere je bil začet prejšnji upravni postopek, ki se je končal z dokončno odločbo, samo po sebi ne posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, kot to zatrjuje pritožnica. Glede na zmotno pritožničino mnenje, da pomeni navajanje dejstev o podržavljenju nepremičnin, ki niso bila predmet prve zahteve za denacionalizacijo, navajanje novih dejstev v denacionalizacijski zadevi, ki je pravnomočno končana, pa Ustavno sodišče pojasnjuje le, da se pri ponovnem odločanju, zaradi navajanja dodatnih nepremičnin, odločitev o denacionalizaciji nepremičnine parc. št. 1254 k.o. Z. ne bi mogla spremeniti.

5.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Predsednica senata

Milojka Modrijan