Jedro

Pri preizkusu zakonitosti izpodbijanih sklepov o prekinitvi postopka sodišče ugotavlja, da temeljijo na ugotovitvi okoliščine, da je bil uveden postopek za odvzem poslovne sposobnosti tožnika ter določbi 2. točke prvega odstavka 153. člena ZUP, po kateri se postopek prekine, če stranka izgubi poslovno sposobnost, pa v postopku nima pooblaščenca in se ji ne postavi začasnega zastopnika. Na podlagi navedene določbe 2. točke prvega odstavka 153. člena ZUP bi bilo mogoče izdati sklep o prekinitvi postopka le, če bi bilo o odvzemu poslovne sposobnosti tožniku že odločeno z odločbo, ki bi povzročala pravne učinke, tj. s pravnomočno odločbo. Pri tem pa sodišče tožniku tudi pritrjuje, da je odločba o odvzemu poslovne sposobnosti konstitutivna odločba, ki pravno učinkuje „ex nunc“ ter ne „ex tunc“.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se sklepi Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 842/2015 z dne 19. 6. 2015, Bpp 1392/2015 z dne 19. 6. 2015 in Bpp 1393/2015 z dne 22. 6. 2015 odpravijo.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v 15 dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom Bpp 842/2015 z dne 19. 6. 2015 je Okrožno sodišče v Ljubljani prekinilo postopek tožniku kot prosilcu za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve, druge in tretje stopnje v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. III P 747/2015, zaradi ugotovitve in plačila 60.000,00 EUR s pripadki ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. S sklepom Bpp 1392/2015 z dne 19. 6. 2015 pa je prekinilo postopek tožniku za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. III P 1093/2014, zaradi plačila 499.000,00 EUR ter kot oprostitev plačila stroškov tega postopka. Predmet tega upravnega spora je tudi sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 1393/2015 z dne 22. 6. 2015, s katerim je omenjeno sodišče prekinilo postopek tožniku za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve, druge in tretje stopnje v pravdnem postopku zaradi izročitve nepremičnine in izpodbijanja prodaje nepremičnine ter kot oprostitev plačila stroškov tega postopka.

2. Svojo odločitev o prekinitvi omenjenih postopkov organ za BPP opira na ugotovitev, da je bil s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N 385/2014 z dne 15. 7. 2014 po uradni dolžnosti uveden postopek odvzema poslovne sposobnosti prosilcu ter na 2. točko prvega odstavka 153. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, (v nadaljevanju ZUP), po katerem se postopek prekine, če stranka izgubi poslovno sposobnost, pa v postopku nima pooblaščenca in se ji ne postavi začasni zastopnik. Organ za BPP tako ugotavlja, da bi z nadaljevanjem obravnavane zadeve prosilcu lahko nastale škodljive posledice, če bi se izkazalo, da ni bil sposoben sam skrbeti za svoje procesne pravice. Sklicuje se še na drugi in tretji odstavek 153. člena ZUP ter pojasnjuje, da se bo postopek nadaljeval, ko bo postavljen, oziroma ko bo postopek prevzel zakoniti zastopnik prosilca oziroma v primeru, da prosilcu poslovna sposobnost ne bo odvzeta, ob pravnomočnosti sklepa nepravdnega sodišča o končanju postopka odvzema poslovne sposobnosti.

3. Tožnik v tožbi navaja, da so odločitve v vseh izpodbijanih sklepih nezakonite ter v nasprotju z drugim odstavkom 47. člena Listine EU o temeljnih pravicah ter 22. in 23. členom Ustave RS. Tožniku se z izpodbijanimi sklepi o prekinitvi postopka za dodelitev BPP nedopustno posega v njegovo ustavno pravico do sodnega varstva. Sama uvedba postopka za odvzem poslovne sposobnosti še ni razlog za odločitev, kot jo je sprejel organ za BPP. Tudi odločba o odvzemu poslovne sposobnosti pravno učinkuje ex nunc. Upravno sodišče v konkretnih zadevah, ki jih tožnik navaja, ni prekinilo postopka zaradi uvedbe postopka N 358/2014. V dokazne namene se sklicuje na priložene listine, ki se nanašajo na sodne postopke v zvezi s katerimi je prosil za BPP, na spis tega sodišča I U 1978/2014 in spise Ustavnega sodišča Up 165/2015, U-I-38/2015, Up 297/2015. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in izpodbijane sklepe odpravi ter samo odloči, da se postopki nadaljujejo, ali pa zadeve vrne organu v nove postopke s tem, da organu za BPP naloži, naj tožnikovim prošnjam za BPP ugodi. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka in plačilo odškodnine v višini dvakrat po 1.000,00 EUR zaradi kršenja ustavnih pravic.

4. V naknadni dopolnitvi tožbe prilaga tožnik še vlogo družbe A. k.d. v postopku N 385/2015 z dne 13. 7. 2015 in se nanjo v celoti sklicuje, prav tako na dokumentacijo k tej vlogi.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je poslala upravne spise.

6. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

7. Tožba je utemeljena.

8. V omenjeni zadevi je sodišče enkrat že odločalo ter tožnikovo tožbo kot nedopustno zavrglo. Omenjeno odločitev sodišča je kot pravilno potrdilo tudi Vrhovno sodišče s sklepom I Up 161/2015 z dne 28. 7. 2015. 9. Ustavno sodišče Republike Slovenije je s svojo odločbo Up 619/2015-16 z dne 2. 6. 2016 omenjeni sklep Vrhovnega sodišča in Upravnega sodišča v tej zadevi razveljavilo ter zadevo vrnilo Upravnemu sodišču v novo odločanje z obrazložitvijo, da v konkretnih okoliščinah primera sklepi o prekinitvi postopka pomenijo odločitev upravnega organa o pravici ali pravni koristi pritožnika v smislu 2. člena ZUS-1 ter prvega odstavka 23. člena in prvega odstavka 157. člena Ustave. Zato mora biti v konkretnem primeru zoper izpodbijane sklepe zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.

10. V obravnavani zadevi je tako sporno ali je organ za BPP zaradi uvedbe postopka za odvzem poslovne sposobnosti tožniku lahko prekinil postopke, v katerih je odločal o tožnikovih prošnjah za dodelitev BPP.

11. Uvodoma sodišče ugotavlja, da se sklep o prekinitvi postopka ne šteje med sklepe, naštete v drugem odstavku 5. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Gre za sklepe, s katerimi je postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan, in ki jih je po tej zakonski določbi dopustno izpodbijati v upravnem sporu. Sklepa o prekinitvi postopka kot procesnega sklepa, s katerim je sprejem odločitve o izdaji upravnega akta v zadevi le začasno odložen, tudi po stališču sodne prakse Vrhovnega sodišča RS ni dopustno izpodbijati s tožbo v upravnem sporu (npr. sklep I Up 195/2013 z dne 16. 10. 2013).

12. Vendar pa po mnenju Ustavnega sodišča vsebina v tem upravnem sporu izpodbijanih sklepov o prekinitvi postopka (ko je trajanje prekinitve vezano na pravnomočno končanje (pričakovano dlje časa trajajočega) postopka za odvzem poslovne sposobnosti tožniku in narava zadev (odločanje o BPP, katere namen je uresničevanje pravice do sodnega varstva – 1. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP), daje tem sklepom o prekinitvi postopka značaj upravnih aktov v smislu 2. člena ZUS-1. Izdani sklepi o prekinitvi postopka tožnika postavljajo v položaj, ko je brez vsake pravne možnosti, da bi pred pravnomočno odločitvijo v postopku za odvzem poslovne sposobnosti tožniku in postavitvijo zakonitega zastopnika, izposloval izdajo odločb o vloženih prošnjah za dodelitev BPP. Ob tem pa sodni postopki, v zvezi s katerimi je tožnik prosil za dodelitev BPP, tečejo.

13. Pri preizkusu zakonitosti izpodbijanih sklepov o prekinitvi postopka pa sodišče ugotavlja, da temeljijo na ugotovitvi okoliščine, da je bil uveden postopek za odvzem poslovne sposobnosti tožnika (s sklepom N 385/2014 z dne 15. 7. 2014) ter določbi 2. točke prvega odstavka 153. člena ZUP, po kateri se postopek prekine, če stranka izgubi poslovno sposobnost, pa v postopku nima pooblaščenca in se ji ne postavi začasnega zastopnika. Sodišče tožniku pritrjuje, da ugotovljeno dejansko stanje, to je (šele) uveden postopek za odvzem poslovne sposobnosti tožniku, ni dajalo podlage za odločitev o prekinitvi postopka na podlagi 2. točke prvega odstavka 153. člena ZUP ter da je organ odločil ob nepravilni uporabi zakona. Na podlagi navedene določbe 2. točke prvega odstavka 153. člena ZUP bi bilo mogoče izdati sklep o prekinitvi postopka le, če bi bilo o odvzemu poslovne sposobnosti tožniku že odločeno z odločbo, ki bi povzročala pravne učinke, tj. s pravnomočno odločbo (206. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju ZZZDR, in 53. člen Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP). Pri tem pa sodišče tožniku tudi pritrjuje, da je odločba o odvzemu poslovne sposobnosti konstitutivna odločba, ki pravno učinkuje „ex nunc“ ter ne „ex tunc“ (206. člen ZZZDR in 53. člen ZNP).

14. Če pa je organ za BPP sodil, da obstajajo okoliščine, zaradi katerih v postopkih dodelitve BPP tožnik ni sam sposoben skrbeti za svoje procesne pravice, bi moral poskrbeti za postavitev začasnega zastopnika tožniku (51. člen ZUP) ali začasnega skrbnika (209. člen ZZZDR).

15. Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ter izpodbijane sklepe odpravilo. S tem so zadeve vrnjene v stanje, v katerem so bile, preden so bili izpodbijani upravni akti izdani (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). Ker dejansko stanje v zadevah, ki ni sporno, ne daje podlage za prekinitev postopkov, sodišče zadev ni vračalo organu v ponovni postopek v smislu četrtega odstavka 64. člena ZUS-1. 16. Narava stvari, to je odločanje o BPP, ki šteje po četrtem odstavku 34. člena ZBPP za nujno zadevo v upravnem sporu, ne omogoča vodenja postopka za odločitev o adhezijskem zahtevku tožnika za povrnitev škode. Poleg tega se bo po izdaji sodbe postopek izdaje upravnih aktov o tožnikovih prošnjah za dodelitev BPP še nadaljeval. Morebitno oškodovanje in odškodnino ima tožnik možnost uveljavljati v pravdnem postopku (67. člen ZUS-1).

17. O stroških postopka pa je sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter tožniku na podlagi prvega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu priznalo stroške v višini 15,00 EUR.