Jedro

Nepridobitev soglasja oziroma mnenja sindikata pred sklenitvijo pogodbe o prevzemu delavcev k drugemu delodajalcu, ne predstavlja bistvene kršitve postopka. Zaradi tega prevzem delavcev in razporeditev delavca k drugemu delodajalcu ni nezakonita.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se razveljavi sodba sodišča prve stopnje ter zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Obrazložitev

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se razveljavita sklep direktorja tožene stranke S. d.o.o., Zaloška cesta 217, Ljubljana, o razporeditvi delavca v drugo podjetje št. CD-PK- -33/12-2001 z dne 10.1.2001 in dokončni sklep komisije za pritožbe tožene stranke št. Kp-DC-101-2/2001 z dne 10.7.2001, s katerim je bil zavrnjen ugovor tožnika (točka 1. izreka sodbe); ugotovi se, da delovno razmerje tožniku R. H., Jakčeva 40, Ljubljana, ni zakonito prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki dne 30.1.2001, ampak mu še traja in ga mora tožena stranka pozvati nazaj na delo v roku 8 dni pod izvršbo, ter mu priznati vse pravice iz dela in po delu, kot da tožnik ni spremenil zaposlitve (točka 2. izreka sodbe); in sklenilo, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti vse njene pravdne stroške v znesku 97.901,30 SIT, v 8 dneh, v primeru zamude pa skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe prvostopenjskega sodišča dalje do plačila (točka 3. izreka sodbe).

Zoper to sodbo se pritožuje tožena stranka iz razlogov bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava po določbi 338. člena ZPP s predlogom, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožnikov zahtevek zavrne v celoti ter mu naloži v plačilo stroške postopka pred sodiščem prve in druge stopnje, podrejeno pa, da jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje kot bistveno in odločilno dejstvo za izrek izpodbijane sodbe upoštevalo izjavo tožnika, da je bil član sindikata delavcev železniške dejavnosti, mnenje pa je bilo pridobljeno le od Sindikata vzdrževalcev železniških voznih sredstev Slovenije in Sindikata vzdrževalcev lokomotiv Ljubljana Moste; tožena stranka pa ni pridobila mnenja sindikata, katerega član je bil tožnik, zaradi česar naj bi tožena stranka ne ravnala skladno s 63. členom Kolektivne pogodbe za dejavnost železniškega prometa.

Sodišče prve stopnje ni izvedlo nobenega dokaza, ali je tožnik resnično član sindikata delavcev železniške dejavnosti, ampak je uporabilo le njegovo navedbo. To izhaja tudi iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 4.11.2003, kjer je zapisano, da je pooblaščenec pojasnil, da je bil tožnik član sindikata delavcev železniške dejavnosti. To se pravi, šlo je zgolj za pojasnilo pooblaščenca, kar predstavlja le tožnikovo navedbo. V zvezi s tem torej ni bil izveden noben dokaz, bodisi z zaslišanjem tožnika, ali z zaslišanjem I. D., vodje kadrovske službe. Ker glede vprašanj članstva tožnika v sindikatu ni bil izveden niti en sam dokaz, ima po mnenju pritožbe izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti; v njej pa niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih.

Tožena stranka pa v zvezi z vprašanjem članstva tožnika v Sindikatu delavcev železniške dejavnosti Slovenije pojasnjuje, da je navedeni sindikat v skladu z njegovim statutom z dne 10.6.1999 prostovoljna interesna organizacija, ki je organizarana kot zveza sindikatov. Tožena stranka pojasnjuje, da gre torej za krovni sindikat, v katerega se združujeta med drugim tudi Sindikat vzdrževalcev železniških voznih sredstev Slovenije in Sindikat vzdrževalcev lokomotiv Ljubljana Moste, od katerih pa je tožena stranka pridobila ustrezno mnenje. Ob tem še pripominja tožena stranka, da je namen določila 63. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost železniškega prometa v delu, ki se nanaša na pridobitev mnenja sindikata, v tem, da se pridobi mnenje reprezentativnih sindikatov tožene stranke, ne pa morda, da bi bilo potrebno mnenje kateregakoli sindikata v RS, katerega član bi bil delavec.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, iz katerih se sme sodba izpodbijati, ugotovilo, da so podani. Pri tem soglaša pritožbeno sodišče s stališčem sodišča prve stopnje, da je bil prevzem delavca k drugemu delodajalcu zakonit in urejen v 15. členu ZTPDR in v 15. členu Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti ter v členih od 62 do 66 Kolektivne pogodbe za dejavnost železniškega prometa (Ur.l. RS št. 69/94). Skupno vsem določbam o prevzemu delavca je ukinitev določene dejavnosti ali organizacijske enote oz. določenega poklicnega profila. Določba 2. odst. 62. člena KP za dejavnost železniškega prometa pa določa še, da je lahko delavec invalid prevzet v invalidsko podjetje, ustanovljeno s strani družbe, tudi v primeru, ko ne pride do ukinitve dejavnosti, če v družbi ni delovnega mesta, ki ustreza invalidovi preostali delovni zmožnosti. 1. odst. 62. člena te KP pa določa še nadaljnje pogoje in sicer, da se delavcu v drugem podjetju zagotavlja zaposlitev za nedoločen čas, ki ni dvomljiva glede trdnosti zaposlitve; da drugi delodajalec zaposli delavca na delovnem mestu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim; da se delovna doba delavca upošteva kot da ni spremenil zaposlitve ter da delovna mesta pri drugem delodajalcu ustrezajo zdravstvenim in psihofizičnim sposobnostim prevzetih delavcev. Ne soglaša pa s stališčem sodišča prve stopnje, da nepridobitev soglasja oz. mnenja sindikata pred sklenitvijo pogodbe o prevzemu predstavlja bistveno kršitev postopka in da je že zaradi tega že sam prevzem delavcev nezakonit, prav tako pa tudi tožnikova razporeditev k drugemu delodajalcu. Res je mnenje sindikata potrebno, vendar je delodajalec dolžan zavzeti stališče do tega mnenja, vendar to ne pomeni bistvene kršitve določb postopka, kot je to menilo sodišče prve stopnje, in to kršitev vzelo kot bistveno za ugoditev tožnikovemu zahtevku, pa čeprav ni ugotavljalo pri tem še drugo odločilno dejstvo, ali je bil tožnik razporejen k drugemu delodajalcu v skladu s svojim zdravstvenim stanjem, pa čeprav je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z odločbo z dne 9.7.2001 ugotovil, da je delo "čuvaj na sanitarijah" za zavarovanca drugo ustrezno delo. Namreč zoper to odločbo se je tožnik pritožil, vendar pritožba še ni rešena, zato ta ugotovitev ni dokončna, je pa po mnenju pritožbenega sodišča vsekakor odločilnega pomena, ali je bil tožnik razporejen k drugemu delodajalcu v skladu s svojimi zdravstvenimi in psihofizičnimi sposobnostmi, kot to izhaja iz določbe zadnje alinee 1. odst. 62. člena panožne KP. Poleg tega pa ni zaslišalo tožnika glede njegovega zdravstvenega stanja, čeprav je le-ta navedel, da je zoper odločbo ZPIZ-a vložil pritožbo in da še ta pritožba ni rešena. Gre torej za odločilno dejstvo, ki je po mnenju pritožbenega sodišča bistvenega pomena za zakonito izdajo te sodne odločbe, zato ugotavlja, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, in da je sodišče prve stopnje vsaj preuranjeno razsodilo o utemeljenosti tožnikovega tožbenega zahtevka.

Sodišče prve stopnje bo zato moralo v ponovljenem dokaznem postopku izvajati dokaze v nakazani smeri, zaslišati tožnika in preveriti ostale pritožbene navedbe tožene stranke, ter po tako ponovljenem dokaznem postopku ponovno razsoditi o utemeljenosti oz. neutemeljenosti tožnikovega tožbenega zahtevka.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi tožene stranke in razveljavilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ter zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje, kot to izhaja iz izreka tega sklepa.