Jedro

Pri toženi stranki je prenehala potreba po delu tožnice (čistilke), ker je izgubila naročilo za čiščenje prostorov. Zato je tožnici utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka tožnici podala 19. 8. 2008 (točka I izreka). Zavrnilo je tudi zahtevek za razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 8. 2008 (točka II izreka) ter zahtevek, da se toženi stranki naloži, da tožnico pozove nazaj na delo na njeno delovno mesto ali na drugo ustrezno delovno mesto, ji vpiše manjkajočo delovno dobo v delovno knjižico, ji za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračuna in izplača vse pripadajoče neizplačane plače, po predhodnem odvodu ustreznih davkov in prispevkov pristojnim službam in zavodom od pripadajočega bruto zneska, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamezne neto plače v plačilo ter ji prizna, obračuna in izplača vse ostale pravice iz dela in po delu (točka III izreka). Zavrnilo je tudi zahtevek, da se toženi stranki naloži, da tožnici na transakcijski račun njenega pooblaščenca povrne stroške postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izteka dneva izpolnitve dalje (točka IV izreka).

Zoper takšno sodbo tožnica uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na ugotovitev, da tožena stranka ni uspela s svojim angažmarjem za čiščenje prostorov UKC .... Temeljna premisa delovnopravne zakonodaje je, da sta stranki v delovnem razmerju enakovredna partnerja in da se glede ureditve teh razmerij med njima uporabljajo določila Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001, 40/2007). Vendar pa je tožnica v tem primeru postavljena v neenakovreden oz. podreden položaj, saj zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi trpi vse posledice, druga stranka pa v tem pogodbenem odnosu ni v ničemer oškodovana. Tudi tožena stranka bi morala nositi ustrezne posledice za primer, da ne uspe pridobiti posla, zaradi katerega je potrebovala tožnico. V konkretnem primeru tožena stranka takšnih posledic ni trpela, kar je v nasprotju z izhodišči veljavnega zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002, 103/2007). tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da njenem zahtevku v celoti ugodi.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 52/2007, 45/2008) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožnica s pritožbo uveljavlja zgolj to, da naj bi bila odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju s temeljnimi načeli ZDR in OZ, ne da je pri tem konkretno navedel, katere določbe navedenih predpisov je sodišče prve stopnje uporabilo zmotno, ali pa je sploh ni uporabilo. Ne le, da določba 4. člena OZ o enakopravnosti udeležencev v obligacijskih razmerjih ni neposredno uporabljiva za delovna razmerja, temveč tudi v obligacijskih razmerjih ne more veljati za kršitev enakopravnost udeležencev, če ena od strank obligacijskega razmerja odpove sklenjeno pogodbo zaradi tega, ker so izpolnjeni pogoji, ki jih za odpoved izrecno predvideva zakon. V konkretnem primeru pa se je zgodilo ravno to. Tožena stranka je tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga, ki je izrecno predviden v ZDR.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ob ugotovitvi, da je pri toženi stranki prenehala potreba po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi tega, ker je tožena stranka izgubila naročilo za čiščenje prostorov v UKC ..., štelo, da je podan poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. V skladu z 1. alinejo 1. odstavka 88. člena ZDR je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Izguba naročila za čiščenje prostorov, kar je bil razlog, da je tožena stranka 15 ali 16 delavcev razporedila na druga delovišča, da je 40 do 50 delavcev samo dalo odpovedi pogodbe o zaposlitvi in se zaposlilo pri drugem delodajalcu, ter da je tožena stranka 10 delavcem dala odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga – je prav gotovo ekonomski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi v smislu citirane določbe 88. člena ZDR.

Sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo tudi, ko je štelo, da tožena stranka ni bila dolžna izdelati programa razreševanja presežnih delavcev (s čemer pritožba niti ne polimizira), saj ni šlo za odpoved večjemu številu delavcev. Sicer pa se je o tem vprašanju v tem sporu že izreklo tudi vrhovno sodišče, ki je v sklepu VIII Ips 70/2010 z dne 21. 6. 2011 zavzelo stališče, da se med večje število delavcev v smislu določbe 96. člena ZDR lahko uvrščajo le tisti delavci, ki jim bo pogodba o zaposlitvi tudi odpovedana iz poslovnega razloga. Zaradi navedenega med te delavce ni mogoče šteti tistih delavcev, ki so sami podali odpoved svojih pogodb o zaposlitvi oz. ki jim je pogodba o zaposlitvi prenehala na drugi zakonski podlagi, pa tudi ne delavci, ki jim je bilo ob ukinitvi delovišča zgolj odrejeno delo na drugem delovišču. Povsem neutemeljeno je tudi pritožbeno razlogovanje, da naj bi posledice izgube naročila čiščenja prostorov v UKC ... trpela le tožnica, medtem ko tožena stranka ni bila v ničemer oškodovana. Ravno zaradi izgube naročila je tožena stranka morala podati odpovedi pogodb o zaposlitvi in pri tem presežnim delavcem zagotoviti odpovedne roke ter jim izplačati odpravnine. Sicer pa v primeru nastopa poslovnih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi zakon natančno določa, kakšne posledice zadenejo katero od strank pogodbe o zaposlitvi.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlog ni podan, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnica s pritožbo ni uspela, zato v skladu z načelom odgovornosti za uspeh, kot ga določa 154. člen ZPP, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.