21. 1. 2010

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Policijske postaje Grosuplje, na seji 21. januarja 2010

odločilo:

Za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog Policijske postaje Grosuplje št. 81253508 z dne 6. 2. 2007 je pristojno Okrajno sodišče v Kočevju.

Obrazložitev

A.

1.Policijska postaja Grosuplje je obdolženemu izdala plačilni nalog na podlagi 57. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in nasl. – v nadaljevanju ZP-1) zaradi prekrška po tretjem odstavku 27. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04 in nasl. – ZVCP-1). Zoper plačilni nalog je obdolženi vložil pritožbo, ki jo je prekrškovni organ štel kot zahtevo za sodno varstvo in jo odstopil v odločanje Okrajnemu sodišču v Grosuplju.

2.Na podlagi sklepa predsednika Višjega sodišča v Ljubljani je bila zadeva prenesena v odločanje na Okrajno sodišče v Kočevju. To se je izreklo za nepristojno za odločanje o predmetni zahtevi za sodno varstvo. Po mnenju sodišča iz opisa dejanja izhaja, da prekršek ni bil ugotovljen z osebno zaznavo uradne osebe ali z uporabo ustreznih tehničnih sredstev in naprav, temveč na podlagi zbranih obvestil in dokazov. Po mnenju sodišča gre torej za poseben primer plačilnega naloga po prvem odstavku 57.a člena ZP-1, vloženo zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog pa je treba šteti kot ugovor zoper plačilni nalog. Za odločanje o ugovoru zoper plačilni nalog naj bi bil pristojen prekrškovni organ.

3.Policijska postaja Grosuplje je vložila zahtevo za odločitev o sporu glede pristojnosti. V njej navaja, da je za razmejitev pristojnosti odločilno, kakšen plačilni nalog je bil dejansko izdan. Ali je prekrškovni organ izdal plačilni nalog pravilno in zakonito ali ne, naj ne bi bil predmet presoje sodišča v fazi preizkusa procesnih predpostavk za odločanje o pravnem sredstvu, temveč bi moralo o tem, v okviru mej preizkusa, presoditi sodišče, ko bo odločalo o zahtevi za sodno varstvo. Zoper plačilni nalog, izdan po 57. členu ZP-1, naj bi bila dovoljena le zahteva za sodno varstvo, o kateri mora odločiti sodišče. Zato meni, da ni pristojna za odločanje o vloženem pravnem sredstvu.

B.

4.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po drugem odstavku 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, ker meni, da zanjo ni pristojen.

5.V ZP-1 je pristojnost za odločanje o pravnih sredstvih zoper plačilni nalog med prekrškovnimi organi in sodišči razmejena glede na to, kakšen plačilni nalog je izdal prekrškovni organ. Ker prekrškovni organ ni izdal posebnega plačilnega naloga iz 57.a člena ZP-1, temveč plačilni nalog na podlagi 57. člena ZP-1, je pravno sredstvo obdolženega zahteva za sodno varstvo. Za odločanje o njej je pristojno Okrajno sodišče v Kočevju. Razloge za takšno stališče je Ustavno sodišče podrobneje obrazložilo v odločbi št. P-13/08 z dne 20. 11. 2008 (Uradni list RS, št. 112/08 in OdlUS XVII, 64).

C.

6.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik