Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe navedlo le dejstveno podlago za pravni zaključek o izpolnjenosti pogoja iz 3. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, medtem, ko dejstvene podlage za pravni zaključek o izpolnjenosti preostalih zakonskih pogojev ni navedlo. Glede preostalih zakonskih pogojev je zapisalo zgolj zakonski dejanski stan brez vsakršnih dejstev, iz katerih bi lahko takšni pravni zaključki izhajali oziroma jih utemeljevali. Zato je podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijana zamudna sodba razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo izdajo in izdelavo sodbe.
II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
1. Sodišče prve stopnje je z dne 30. 9. 2021 izdano zamudno sodbo razsodilo, da tožeča stranka (v nadaljevanju: tožnica) odpoveduje toženi stranki (v nadaljevanju: toženec) najemno pogodbo št. 3523-0009/2010-11, sklenjeno 15. 1. 2013, za stanovanje v stanovanjski hiši A. A., prvo nadstropje in da je toženec dolžan navedeno stanovanje izročiti tožnici praznega stvari in oseb ter sanitarno čistega v 60 dneh od pravnomočnosti sodbe.
2. Toženec je v pritožbi zatrjeval, da uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP in predlagal, da se njegovi pritožbi ugodi in zamudna sodba sodišča prve stopnje razveljavi.
V pritožbi je navajal, da toženec ni prejel sodnega pisanja s tožbo. S podpisom tudi ni potrdil nobenega prejema kakšne sodne pošiljke. Zato pa sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo zamudne sodbe in je podana absolutna bistvena kršitev po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker je bilo tožencu zaradi nepravilnega vročanja tožbe onemogočeno obravnavanje pred sodiščem, je podana tudi bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sicer pa v zamudni sodbi manjkajo odločilna dejstva o datumu tožbe, datumu vročitve tožbe tožencu in kdaj naj bi se rok za odgovor na tožbo iztekel. Zato pa je zamudna sodba tudi nezakonita.
3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba je utemeljena.
5. ZPP v prvem odstavku 318. člena, kjer določa pogoje za izdajo zamudne sodbe, določa, da sodišče izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudno sodbo), če tožena stranka na tožbo v 30. dneh od njene vročitve ne odgovori in če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1) da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor; 2) da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati; 3) da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi (tako imenovana sklepčnost tožbe); in 4) da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih predloži sam tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe navedlo le dejstveno podlago za pravni zaključek o izpolnjenosti pogoja iz 3. točke prvega odstavka 318. člena ZPP (sklepčnost tožbe), medtem, ko dejstvene podlage za pravni zaključek o izpolnjenosti preostalih zakonskih pogojev ni navedlo. Glede preostalih zakonskih pogojev je zapisalo zgolj zakonski dejanski stan brez vsakršnih dejstev, iz katerih bi lahko takšni pravni zaključki izhajali oziroma jih utemeljevali. Zato je utemeljen pritožbeni očitek pritožnika, da sodba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih glede izkazanosti pogojev iz prvega odstavka 318. člena ZPP ter glede 1. in 4. točke in se zato ne da preizkusiti. Torej je podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Takšne kršitve glede na njeno naravo pritožbeno sodišče samo ne more odpraviti, ne da bi s tem dejansko poseglo v toženčevo ustavno pravico do pritožbe. Skoraj vsa pravnorelevantna dejstva (razen v zvezi s sklepčnostjo tožbe) bi namreč ugotavljalo samo. Pri tem pa, če bi pritožbeno sodišče prvič samo ugotavljalo dejstva v zvezi z izkazanostjo vročitve sodnega pisanja s tožbo tožencu, bi temu onemogočilo uresničitev pravice do pritožbe glede na dejstvo, da (poštna) vročilnica predstavlja javno listino in je možno iz nje izhajajoče posledice izpodbiti le s pritožbenimi navedbami. Glede na čas vložene tožbe (27. 7. 2021) z odločitvijo o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo izdajo in izdelavo sodbe, pa tudi ne bo kršena pravica strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni pritožbi toženca ugodilo in izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno izdajo in izdelavo sodbe (prvi odstavek 354. člena ZPP).
6. Posebna navodila niso potrebna, ker izhajajo že iz zgoraj obrazloženega.
7. Odločitev o pritožbenih stroških je v skladu s 3. odstavkom 165. člena ZPP.