Jedro

Nepravilno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje lahko sicer pripelje do kršitve materialnega zakona, vendar zaradi tega ni mogoče odpraviti odločbe po nadzorstveni pravici. Nova dejstva in novi dokazi so lahko razlog za obnovo postopka, če so izpolnjeni pogoji iz 249. člena ZUP/86.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Ur.l. RS, št. 50/97 in 70/2000; ZUS) ugodilo tožbi tožeče stranke in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 20.9.2000. Z navedeno odločbo je tožena stranka po nadzorstveni pravici odpravila odločbo Davčnega urada L., Izpostave L.C. z dne 28.10.1997 ter zadevo vrnila prvostopnemu organu v ponovni postopek.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje povzema ugotovitve iz upravnih spisov, iz katerih izhaja, da je prvostopni davčni organ prejel podatke o dohodkih, ki jih je v letu 1996 Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave (MIPOR) tožnici izplačal iz dotacij Phare, šele 24.12.1997, to je po izdaji odločbe o odmeri dohodnine tožnici (dne 28.10.1997). Torej v času odločanja o zadevi ni mogel presojati vprašanja vključitve dohodka iz navedene dotacije v osnovo za dohodnino in tudi ne v tej zvezi napačno uporabiti 4. odstavka 13. člena Okvirnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Komisijo evropskih skupnosti o uresničevanju sklepov o finančnem, tehničnem in drugih oblikah sodelovanja (Ur.l.RS, št. 17/93; Okvirni sporazum). V obravnavani zadevi ni šlo za kršitev materialnega prava, temveč za to, da prvostopnemu davčnemu organu v času odločanja niso bili znani vsi tožničini dohodki. Ker nova dejstva in novi dokazi, na podlagi katerih je tožena stranka v obravnavani zadevi po nadzorstveni pravici odpravila prvostopno odločbo, po določbi 2. odstavka 22. člena Zakona o davčnem postopku (Ur.l.RS, št. 18/96, 87/97, 82/98, 91/98, 108/99; ZDavP) niso zakonski razlog za uporabo tega izrednega pravnega sredstva, njena odločitev ni pravilna.

Tožena stranka se ne strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da gre v obravnavanem primeru za nova dejstva. Iz napovedi za odmero dohodnine za leto 1996 je razvidno, da je tožeča stranka napovedala 85.000 SIT prejemkov, ki izhajajo iz pogodbenega dela, ter plačano akontacijo dohodnine v znesku 36.544,00 SIT. Od napovedanih dohodkov v višini 85.000,00 SIT je znašal davek od osebnih prejemkov 19.125,00 SIT. Od dohodkov v višini 162.419,00 SIT (napovedanih 85.000,00 SIT in 77.419,00 SIT prejemkov iz dotacij Phare) pa je znašal davek iz premoženjskih pravic 36.544,00 SIT. Iz navedenega izhaja, da so bili podatki o prejemkih iz dotacij Phare davčnemu organu znani že pred odmero dohodnine, vendar zaradi napačne razlage Okvirnega sporazuma niso bili vključeni v osnovo za odmero dohodnine. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožničino tožbo zavrne.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 2. odstavka 22. člena ZDavP lahko tožena stranka odločbo o odmeri davka odpravi po nadzorstveni pravici v petih letih od dneva, ko je odločba postala dokončna, če je z njo prekršen materialni zakon. Na podlagi podatkov upravnih spisov je razvidno, da je tožena stranka ugotovila kršitev Okvirnega sporazuma, zaradi česar prvostopni davčni organ ni upošteval določbe 2. alinee 6. člena ZDoh (Ur.l.RS, št. 71/93, 7/95 in 44/96; ZDoh). Tudi po presoji pritožbenega sodišča takšna odločitev tožene stranke ni pravilna.

Pritožbeno sodišče na podlagi predloženih upravnih spisov ugotavlja, da je bila z dokončno odločbo z dne 28.10.1997 tožnici odmerjena dohodnina v znesku 198.156,00 SIT in da so bili pri odločanju v celoti upoštevani podatki, ki jih je v svoji dohodninski napovedi navedla tožnica. Prvostopni davčni organ je šele z dopisom MIPOR, dne 24.12.1997, ugotovil, da je tožnica v letu 1996 iz dotacij Phare prejela dohodek v višini 77.419,00 SIT, ki ga ni napovedala v svoji dohodninski napovedi, upoštevala pa ga je pri izračunu akontacije dohodnine. Glede na navedeno je stališče sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru ni šlo za napačno razlago določb Okvirnega sporazuma, temveč za nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, pravilno. Podatki upravnih spisov tudi po presoji pritožbenega sodišča ne dajejo podlage za sklepanje, da je prvostopni davčni organ ob izdaji dohodninske odločbe dne 28.10.1997 vedel za navedeni znesek, ki ga je tožnica prejela iz dotacij Phare. Nepravilno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje lahko sicer pripelje do kršitve materialnega zakona, vendar zaradi tega ni mogoče odpraviti odločbe po nadzorstveni pravici. Ker v obravnavani zadevi ni podan zakonski razlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici, je odločitev prvostopnega sodišča o odpravi izpodbijane odločbe pravilna in zakonita.

Pritožbeno sodišče še pripominja, da nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ni mogoče izvajati z institutom odprave odločbe po nadzorstveni pravici. Nova dejstva in novi dokazi so lahko razlog za obnovo postopka, če so izpolnjeni pogoji iz 249. člena ZUP/86. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.