Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSM Sodba I Cp 834/2019

ECLI:SI:VSMB:2019:I.CP.834.2019 Civilni oddelek

odločitev o stroških denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo ustaljena sodna praksa primerljiva zadeva iz sodne prakse dokazna ocena
Višje sodišče v Mariboru
21. oktober 2019

Povzetek

Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožeče stranke in spremenilo odločitev o stroških postopka, medtem ko je v preostalem delu pritožbo zavrnilo. Tožnik je v prometni nesreči utrpel udarnine, vendar ni imel vidnih poškodb, kar je vplivalo na odločitev o višini odškodnine, ki je bila ocenjena na 0,89 povprečne mesečne plače. Sodišče je potrdilo, da je bila odškodnina primerna glede na okoliščine primera.
  • Višina odškodnine za nepremoženjsko škodoSodba obravnava vprašanje, ali je bila odškodnina, ki jo je sodišče prve stopnje prisodilo tožniku, primerna glede na njegove poškodbe in trpljenje.
  • Utemeljenost pritožbe glede stroškov postopkaSodba se ukvarja z vprašanjem, ali je sodišče prve stopnje pravilno odločilo o stroških postopka in ali je tožnik upravičen do celotnih stroškov.
  • Kratkotrajen strah in vidne poškodbeSodišče obravnava vprašanje, kako kratkotrajen strah in odsotnost vidnih poškodb vplivata na višino odškodnine.
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Sklicevanje na sodno prakso pritožbe je neutemeljeno, saj slednja ni primerljiva s predmetnim primerom. Tožnik namreč ni utrpel nobenih vidnih poškodb in njegov strah je bil kratkotrajen, zato sodišče druge stopnje ocenjuje, da je odškodnina v višini 0,89 povprečne mesečne plače v RS v mesecu aprilu primerna odškodnina.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v III. točki izreka (odločitev o stroških) spremeni tako, da sedaj III točka pravilno glasi: „Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti znesek 1.233,44 EUR stroškov postopka nastalih pred sodiščem prve stopnje, v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po preteku roka za plačilo.“

II. V preostalem delu se pritožba tožeče stranke zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje (I. in II. točka izreka).

III. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo plačilo odškodnine v višini 1.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 3. 2016 dalje do plačila. V II. točki izreka je v presežku tožbeni zahtevek zavrnilo ter v III. točki izreka odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 1.232,54 EUR.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje tožeča stranka, ki v pravočasni pritožbi navaja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo in dosodilo bistveno prenizko odškodnino ter napačno odmerilo stroške tožeče stranke (v nadaljevanju tožnika). Velika večina dokaznega postopka se je vrtela okoli dokazovanja temelja glede katerega pa je tožnik uspel v celoti. Je pa sodišče prve stopnje tožniku za prestane telesne bolečine ter neugodnosti v zvezi z zdravljenjem priznalo odškodnino v višini 800,00 EUR od vtoževanih 1.700,00 EUR ter odškodnino 200,00 EUR za primarni in sekundarni strah, skupaj torej 1.000,00 EUR, kar pomeni, da mu je prisodilo odškodnino v višini 0,89 povprečne mesečne plače v mesecu aprilu 2019. Takšna odškodnina pa odstopa od ustaljene sodne prakse. V takih primerih gre namreč oškodovancu odškodnina v višini cca dveh povprečnih plač oziroma celo višja odškodnina. Tako je tožnik prepričan, da je upravičen do celotne vtoževane odškodnine v višini 1,79 povprečne neto plače in predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in tožniku prisodi celotno odškodnino. Sprememba v odločitvi o glavni stvari pa zahteva tudi spremembo odločitve o stroških, pri tem meni da je tožnik upravičen do celotnega uspeha tako upoštevaje uspeh po temelju in uspeh po višini, sicer pa sodna praksa na tem področju ni ustaljena. Upoštevaje konkretne okoliščine primera, pa bi bilo pravilno, da bi sodišče prve stopnje o uspehu odločalo na takšen način. Nadalje bi moglo sodišče prve stopnje tožniku priznati celotne stroške izvedenca ter kilometrino v višini 37 km v eno smer ne pa da jo je zniževalo za 200 m, kar je neprimerno in nenazadnje tudi napačno. Sodišče pa tudi napačno ni priznalo stroškov konference s stranko, saj je slednja samostojna odvetniška tarifa. Prav tako je bilo sodišče dolžno priznati stroške za pregled spisa ter sestavo poročila stranki. Sodišče prve stopnje pa je tudi zmotno odločilo o stroških predpravdnega postopka, ki jih je priznalo le v višini 40% glede na višino postavljenega predpravdnega zahtevka, za takšno odločitev pa ne obstaja nobena dopustna pravna podlaga.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP) skladno z določilom prvega odstavka 458. člena ZPP se sodba v postopkih majhne vrednosti lahko izpodbija zgolj zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (341. člen ZPP).

5. Tožnik je v prometni nesreči utrpel udarnino desnega kolena in desnega zapestja ter desnega komolca. Poškodbe so nastale zaradi nenadnega pojemka vozila in posledično pomika tožnika v smeri naprej. Ob pregledu pri zdravniku 3 ure in 24 minut po poškodbi pri tožniku zunanjih znakov poškodb ni bilo. Tožnik pa je navajal subjektivne težave, in sicer bolečine v desnem zapestju, desnem komolcu ter opisoval rahlo oteklino zapestja ter bolečino v kolenu. Za telesne bolečine je zahteval odškodnino v višini 1.700,00 EUR, sodišče prve stopnje pa mu je na podlagi zaslišanja samega tožnika in glede na izvedensko mnenje izvedenca medicinske stroke A. K. prisodilo odškodnino v višini 800,00 EUR, pri tem je izhajalo iz dejstva, da je tožnik trpel srednje hude bolečine ob obremenitvi kolena približno 4 do 5 dni in še tri do štiri tedne občasno lahke telesne bolečine in je bil štiri krat pregledan pri zdravniku ter izpostavljen sevanju pri RTG pregledu. prav tako je jemal protibolečinska sredstva. Telesne poškodbe je izvedenec ocenilo kot zelo lahke. Prav tako je sodišče prve stopnje ocenilo, da je pri tožniku bil prisoten občasen srednje hud sekundarni strah v trajanju dve do tri ure in mu je iz tega naslova prisodilo odškodnino v višini 200,00 EUR, skupaj tako 1.000,00 EUR, v presežku pa je tožbeni zahtevek za nepremoženjsko škodo zavrnilo.

6. Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z zaključki sodišča prve stopnje iz 23. do 31. točke obrazložitve. Sodišče prve stopnje je po skrbni dokazni oceni v skladu s 8. členom ZPP, ko je ocenilo izpovedbo tožnika, po pregledu medicinske dokumentacije in oceni izvedenskega mnenja pravilno zaključilo, da je tožnik upravičen do odškodnine za nepremoženjsko škodo v skladu s 179. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) v višini 1.000,00 EUR. Dosojena odškodnina pa je po mnenju sodišča druge stopnje tudi povsem primerljiva s podobnimi odškodninami za tovrstne poškodbe.

7. Sklicevanje na sodno prakso pritožbe je neutemeljeno, saj slednja ni primerljiva s predmetnim primerom. Tožnik namreč ni utrpel nobenih vidnih poškodb in njegov strah je bil kratkotrajen, zato sodišče druge stopnje ocenjuje, da je odškodnina v višini 0,89 povprečne mesečne plače v RS v mesecu aprilu primerna odškodnina, za tovrstni primer, ki je sicer na spodnji meji še pravno priznane škode. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje v tem delu (I. in II. točka izreka sodbo sodišča) pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

8. Tožnik se nadalje pritožuje nad priznanimi in odmerjenimi stroški za postopke pred sodiščem prve stopnje. Pravilno opozarja, da sodna praksa glede odmere stroškov ni enotna, vendar pa večinska sodna praksa pri odločanju o stroških pravdnega postopka kot odločilnega upošteva končni rezultat uspeha in ne uspeh v posameznih fazah postopka. Temeljno pravilo pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka je, da v končni posledici bremenijo tistega, ki jih je s svojim ravnanjem povzročil ter je odločilen rezultat končnega uspeha, ne pa posameznih faz postopka. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo 154. in 155. člen ZPP in odločilo o stroških postopka glede na končni rezultat, torej 50% uspeh.

9. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno odmerilo stroške predpravdnega postopka po uspehu, in sicer je tožnik v predpravdnem postopku zahteval plačilo odškodnine 2.500,00 EUR, glede na sedaj prisojeno odškodnino 1.000,00 EUR pa slednje predstavlja 40% postavljenega zahtevka in v tem obsegu je sodišče prve stopnje tudi pravilno tožniku odmerilo stroške nastale v zvezi s predpravdnim zahtevkom toženki. Glede na ustaljeno sodno prakso tožnik tudi ni upravičen do nagrade za pregled spisa in posvet s stranko, v kolikor ne gre za samostojni opravili, slednji sta namreč zajeti v nagradi za sestavo pisanja, za katerega je tožniku nagrada bila priznana.

10. Pritožba pa pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje tožniku priznalo prenizko kilometrino. Po tretjem odstavku 5. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja se v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov prevoza na službenem potovanja v primeru, da delojemalec uporablja lastno prevozno vozilo do višine 0,37 EUR za vsak prevožen kilometer (km). Tožnik je za razdaljo med pisarno v Slovenskih Konjicah in Okrajnim sodiščem v Mariboru priglasil 37 km. Sodišče prve stopnje mu je priznalo 36,8 km (200 metrov manj). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje povsem neutemeljeno predvsem pa po nepotrebnem pooblaščencu tožnika zmanjšalo stroške za prevoženih 200 metrov. Sodišče druge stopnje je glede na uporabljen merilec računanja razdalje med sodiščem in sedežem pisarne odvetnika, ki ga je uporabilo sodišče prve stopnje na spletni strani ViaMichellin, razdalja med pisarno pooblaščenca tožnika in sedežem Okrajnega sodišča v Mariboru ponovno preverilo in ugotovilo, da slednja znaša 37,8 km, s tem pa je pooblaščenec upravičen do priglašene kilometrine za 37 km in ne za 36,8 km kot to zmotno meni sodišče prve stopnje. Glede na vrednost km 0,37 EUR je tako tožnik za petkraten prihod na sodišče upravičen do kilometrine v višini 136,9 EUR in ne 136,16 EUR kot mu je zmotno izračunalo sodišče prve stopnje. Glede na pripadajoči DDV je tožnik tako upravičen do celotnih stroškov postopka v višini 2.036,18 EUR. Glede na navedeno znašajo stroški tožnika za postopek pred sodiščem prve stopnje 1.378,00 EUR (in ne 1377,10 EUR) oziroma po medsebojnem pobotu (nasprotna stranka je upravičena do stroškov v višini 346,15 EUR) in upoštevanih stroških predpravdnega postopka v višini 201,59 EUR, znašajo priznani stroški in nagrada tožnika za postopek pred sodiščem prve stopnje 1.233,44 EUR.

11. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje v stroškovni odločitvi pritožbi tožnika ugodilo in odločitev sodišča prve stopnje (III. točka izreka) spremenilo kot izhaja iz izreka sodbe sodišča druge stopnje. Glede na minimalni uspeh pritožbe (0,90 EUR) tožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (154. v zvezi s 155. in 165. členom ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia