Jedro

Pri ugotavljanju premoženjskega stanja se upoštevajo dohodki vseh družinskih članov in ne le dolžnice, pri čemer dolžnica ne poda nobenih navedb, da bi bili napačno ugotovljeni dohodki njenega moža. V zvezi z njenimi dohodki pa je pojasniti, da je po podatkih iz priložene plačilne liste dolžničina neto plača znašala 1.694,76 EUR, znesek izplačila na račun pa je toliko nižji zaradi obremenitve dolžničinega dohodka z drugimi izvršilnimi postopki. Po ustaljeni sodni praksi se socialna ogroženost (in s tem upravičenost do taksnih olajšav) presoja glede na obstoječe premoženjsko stanje strank brez upoštevanja administrativnih prepovedi oziroma plačevanja obveznosti na podlagi denarnih izvršb. Ravno tako se pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks ne upoštevajo niti kreditne obveznosti, na katere se sklicuje dolžnica v svojem predlogu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžničin predlog za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse z dne 6. 12. 2019. 2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnica, ki navaja, da so pogoji po drugem odstavku 11. člena ZST-1 izpolnjeni, če dohodek prosilca ne presega 804,36 EUR in ne 404,36 EUR, kot je napačno zapisalo sodišče prve stopnje. Zadnji dolžničin osebni dohodek, izplačan 3. 1. 2020, znaša 698,45 EUR, zato dolžnica meni, da izpolnjuje pogoje in prosi za spremembo sklepa tako, da se ji odobri vsaj plačilo takse na več obrokov, saj bodo s takojšnjim plačilom celotne takse zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja dolžnica in njeni družinski člani.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev o zavrnitvi dolžničinega predloga oprlo na določbe 11., 12. in 12.a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1).

5. Po vpogledu v obstoječe zbirke podatkov, do katerih dostopa po uradni dolžnosti, ter na podlagi podatkov, ki jih je navedla sama dolžnica, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da povprečni mesečni dohodek na člana prosilkine družine znaša 1.130,41 EUR, kar presega dohodkovni cenzus, ki je v drugem odstavku 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči v zvezi z 8. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih, oba v zvezi z 11. členom ZST-1, določen v višini dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Za relevantno obdobje ta znesek znaša 2 x 402,18 EUR oziroma 804,36 EUR. V zvezi s tem pritožba sicer utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje kot upoštevni znesek zapisalo 404,36 EUR namesto 804,36 EUR, vendar pa višje sodišče ocenjuje, da gre pri tem le za očitno pisno oziroma računsko pomoto, ki na pravilnost izpodbijane odločitve ni v ničemer vplivala, saj ugotovljeni mesečni dohodek na člana družine bistveno presega tudi pravilni upoštevni znesek.

6. Dolžnica v pritožbi uveljavlja, da je njen mesečni dohodek nižji, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, saj je ob zadnjem nakazilu plače prejela le 698,45 EUR in zato izpolnjuje pogoje za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Takim navedbam ni mogoče slediti. Pri ugotavljanju premoženjskega stanja se namreč upoštevajo dohodki vseh družinskih članov in ne le dolžnice, pri čemer dolžnica ne poda nobenih navedb, da bi bili napačno ugotovljeni dohodki njenega moža. V zvezi z njenimi dohodki pa je pojasniti, da je po podatkih iz priložene plačilne liste dolžničina neto plača znašala 1.694,76 EUR, znesek izplačila na račun pa je toliko nižji zaradi obremenitve dolžničinega dohodka z drugimi izvršilnimi postopki. Po ustaljeni sodni praksi pa se socialna ogroženost (in s tem upravičenost do taksnih olajšav) presoja glede na obstoječe premoženjsko stanje strank brez upoštevanja administrativnih prepovedi oziroma plačevanja obveznosti na podlagi denarnih izvršb (prim. npr. VSL sklep II Cp 1710/2014 z dne 26. 6. 2014 in VSL sklep II Cp 3388/2015 z dne 24. 12. 2015). Ravno tako se pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks ne upoštevajo niti kreditne obveznosti, na katere se sklicuje dolžnica v svojem predlogu (prim. npr. VSL sklep I Cp 2958/2012 z dne 19. 12. 2012, VSL sklep I Cp 1065/2014 z dne 22. 4. 2014, VSL sklep I Cp 2569/2014 z dne 11. 12. 2014 in VSL sklep I Cp 3308/2016 z dne 7. 2. 2017).

7. Dolžnica tako že po dohodkovnem merilu (torej brez upoštevanja še vsega ostalega premoženja, ki ga je navedla v predlogu) ne izpolnjuje pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, saj ni izkazano, da bi bila s takojšnjim plačilom celotne (relativno nizke) sodne takse občutno zmanjšana sredstva za njeno preživljanje oziroma preživljanje njenih družinskih članov, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

8. Glede na navedeno in ker tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče dolžničino neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).