Jedro

Stališče sodne prakse je, da v družinskih sporih starša sama krijeta vsak svoje stroške postopka, skupne stroške postopka, kamor spada tudi nagrada in stroški izvedencev, pa krijeta po enakih delih.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom v I. točki izreka odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopke, razen stroške, nastale z izdelavo izvedeniških mnenj, ki jih predlagateljica in nasprotni udeleženec nosita vsak polovico. V II. točki izreka je sklenilo, da skupne stroške postopka v znesku 4.424,93 EUR udeleženca nosita vsak polovico in da je predlagateljica dolžna nasprotnemu udeležencu povrniti stroške za izvedenska mnenja in dopolnitev izvedenskega mnenja v znesku 2.212,47 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper ta sklep se predlagateljica po pooblaščenki pravočasno pritožuje. Sklep izpodbija v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1). V pritožbi v bistvenem izpostavlja, da se je nasprotni udeleženec zavzel za pisno dopolnitev izvedenskega mnenja, hkrati pa je postavil predlog za razširitev stikov brez nadzora tretje osebe. Zato meni, da bi moral kriti ta del stroškov udeleženec, ki takšen dokazni predlog poda. Navaja, da se je opredelila do izvedenskih mnenj, vendar je navedla, da naj sodišče samo po uradni dolžnosti odloči, ali se naj izvedensko mnenje z dne 27. 7. 2021 dopolni in na kakšen način, saj zaradi slabe finančne situacije te možnosti nima. Sodišče prve stopnje se tudi zmotno sklicuje na zapisnik naroka z dne 27. 2. 2021, kjer je vztrajala pri izvedbi dokaza z izvedencem, saj v nadaljevanju, ko je prejela pisno izvedensko mnenje, ni več zahtevala nobene dopolnitve. Opozarja tudi, da v kolikor bi sodišče predlagateljici že predhodno naložilo plačilo stroškov za ustno in pisno dopolnitev mnenja, bi lahko prosila za brezplačno pravno pomoč, česar pa sedaj ne more postoriti, saj se je postopek zaključil s sodno poravnavo. Sodišče sicer res o stroških odloča po prostem preudarku, vendar bi bil v konkretni situaciji dolžan stroške izvedeniških mnenj v celoti kriti nasprotni udeleženec, ki jih je sam povzročil zaradi dejanj, ki so predmet preiskave v kazenskem postopku oziroma bi morala biti predlagateljica oproščena vsaj tistih stroškov izvedenca, ki jih sama ni predlagala, to pa so vsi stroški, ki so nastali po 10. 9. 2021. Predlaga, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter jo oprosti plačila stroškov izvedencev v znesku 2.212,47 EUR.

3. Nasprotni udeleženec v po pooblaščencu podanem pravočasnem odgovoru na pritožbo navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba pa neutemeljena, zato naj se zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Priglaša stroške pritožbenega odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Določbe 40. člena ZNP-1 urejajo porazdelitev bremena stroškov nepravdnega postopka. Vsak udeleženec krije svoje stroške, razen če zakon določa drugače (prvi odstavek 40. člena ZNP-1). Če so nastali skupni stroški, odloči sodišče po prostem preudarku, v kakšnem razmerju jih udeleženci krijejo, razen če zakon določa drugače (drugi odstavek 40. člena ZNP-1). Določbe 55. člena ZNP-1 pa posebej urejajo stroške postopka za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij. O teh stroških postopka odloči sodišče po prostem preudarku (drugi odstavek 55. člena ZNP-1).

6. Kakor je sodišče prve stopnje pravilno in kot bistveno pojasnilo, konkretni nepravdni postopek ni primarno tekel v interesu predlagateljice ali nasprotnega udeleženca, temveč je sodišče ugotavljalo največjo korist otroka pri med udeležencema spornem vprašanju spremembe stikov. In kot je še pravilno izpostavilo, je tudi stališče sodne prakse,1 da v družinskih sporih starša sama krijeta vsak svoje stroške postopka, skupne stroške postopka, kamor spada tudi nagrada in stroški izvedencev, pa krijeta po enakih delih.

7. Skladno z zgoraj obrazloženim je zato neutemeljeno zavzemanje pritožbe, da bi moral stroške izvedenskih mnenj vsaj delno kriti nasprotni udeleženec, ker je zahteval dopolnitev izvedenskega mnenja oziroma ker je postavil predlog za razširitev stikov, saj je bilo le-to potrebno zaradi ugotavljanja največje koristi otroka in ni bistveno, kdo poda dokazni predlog. Iz enakega razloga so neutemeljene pritožbene navedbe, da predlagateljica ni zahtevala (nobene) dopolnitve izvedenskega mnenja oziroma ker je predlagala, da sodišče samo po uradni dolžnosti odloči, ali se naj izvedensko mnenje z dne 27. 7. 2021 dopolni in na kakšen način. Pri tem sodišče druge stopnje zgolj dodaja, da tudi če nihče od udeležencev ne predlaga nobenega dokaza, ga mora sodišče v tovrstnih postopkih izvesti po uradni dolžnosti, stroške takšnega dokaza pa kljub temu krijeta udeleženca, s čimer je odgovorjeno tudi na pritožbeno navedbo, da bi morala biti predlagatelja oproščena stroškov izdelave izvedenskih mnenj, ki jih ni predlagala. Kakor je pravilno obrazloženo v 7. točki izpodbijanega sklepa, je bil dokaz z izvedencem oziroma izvedenci nujno potreben zaradi ugotavljanja resnične koristi mld. otroka (ugotavljanje starševskih kapacitet obeh udeležencev, težav na področju duševnega zdravja ter duševne in vedenjske motnje udeležencev, ogroženosti mld. otroka (fizično, spolno nasilje, zanemarjanje, alkoholizem) ter ugotavljanja stanja mld. otroka), zato predlagateljica ne more biti uspešna s pritožbenimi navedbami, da je nasprotni udeleženec povzročil stroške izvedeniških mnenj zaradi dejanj, ki so predmet preiskave v kazenskem postopku oziroma da bi predmetne stroške moral kriti po kriteriju krivde.

8. Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da stroški izvedenskih mnenj v višini 4.424,93 EUR predstavljajo skupne stroške postopka, zato jih predlagateljica in drugi nasprotni udeleženec ob upoštevanju drugega odstavka 55. člena ZNP-1 ter drugega odstavka 40. člena ZNP-1 krijeta po enakih delih.

9. Sodišče prve stopnje je tako pravilno odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške, razen skupnih stroškov, ki so nastali v zvezi z izdelavo izvedenskih mnenj, ki jih predlagateljica in nasprotni udeleženec krijeta vsak polovico. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno odločilo, da mora predlagateljica nasprotnemu udeležencu povrniti polovico skupnih stroškov (t. j. znesek 2.212,47 EUR), ker so bili ti že pravnomočno odmerjeni in plačani, predujem zanje pa je v celoti že založil nasprotni udeleženec. Pritožnica neutemeljeno navaja, da bi si lahko uredila brezplačno pravno pomoč, če bi ji sodišče prve stopnje že predhodno naložilo založiti predujem za izdelavo izvedenskih mnenj. Ker jo v tem postopku zastopa kvalificirana pooblaščenka, bi ji enotno stališče sodne prakse v tovrstnih zadevah moralo biti znano, zato ni mogla pričakovati, da ne bo dolžna kriti skupnih stroškov, ki se nanašajo na izdelavo mnenj. Krivda, da ni pravočasno zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči je zato na njeni strani in s strani sodišča prve stopnje ni bila v ničemer zavedena.

10. Po obrazloženem in ker ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1 ni ugotovilo kršitev, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

11. Udeleženca ob upoštevanju prvega odstavka 40. člena ZNP-1 sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Primerjaj sklepa Višjega sodišča v Celju I Cp 25/2019 z dne 7. 2. 2019 in I Cp 494/2021 z dne 18. 1. 2022 ali sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1108/2018 z dne 25. 5. 2018.