- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 434/2000
ECLI:SI:VSLJ:2001:II.CP.434.2000 Civilni oddelek
Povzetek
- Aktivna legitimacija oporočne dedinje v razvezni pravdiAli je oporočna dedinja upravičena nadaljevati razvezno pravdo, kljub temu da ni bila dedinja po pokojnem tožniku?
- Učinki pravnomočnega sklepa o dedovanjuKako pravnomočni sklep o dedovanju vpliva na pravico oporočne dedinje do uveljavljanja svojih pravic v razvezni pravdi?
- Predhodna vprašanja v pravdnem postopkuAli lahko sodišče odloča o statusu dediča kot o predhodnem vprašanju v pravdnem postopku?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Oporočni dedič tožnika je enako kot njegovi zakoniti dediči upravičen nadaljevati razvezno pravdo z zahtevkom, da se ugotovi, da je bila tožba za razvezo utemeljena. Ni potrebno, da bi svojo aktivno legitimacijo dokazoval izključno s sklepom o dedovanju, saj lahko o vprašanju kot o predhodnem odloči sodišče v sami pravdi.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se postopek v tej pravdni zadevi, ki je bil prekinjen od dne 11.5.1999 zaradi smrti tožnika, nadaljuje z dnem 11.11.1999 na predlog Z.Č., ki je oporočna dedinja pokojnega tožnika. Proti takšnemu sklepu se je pritožila toženka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da je sodišče po pokojnem tožniku že opravilo zapuščinsko obravnavo in izdalo sklep o dedovanju ter ugotovilo, da so dedinje po pokojnem tožniku toženka ter njuni hčerki A.in M.. Z oporoko dedinje niso bile seznanjene. Predlagateljica tako ni dedinja po pokojnem tožniku. Če bo želela uveljavljati zapustnikovov oporoko, bo to morala storiti v pravdi. Toženka že sedaj izjavlja, da oporoke ne bo priznala. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo o nadaljevanju postopka na podlagi 418. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99). Sodišče druge stopnje k razlogom sodišča prve stopnje le še dodaja, da dedovanje nastopi s samo smrtjo zapustnika, in sicer enako na podlagi zakona kot oporoke. Ker ne gre za statusnopravno razmerje, lahko sodišče odloča o vprašanju, ali je nekdo dedič, kot o predhodnem vprašanju. Pravnomočni sklep o dedovanju medtem učinkuje le med tistimi dediči, ki so sodelovali v zapuščinskem postopku. Res pa bo morala oporočna dedinja svoje pravice do zapuščine uveljavljati v pravdi v skladu z določbo 223. člena Zakona o dedovanju (ZD, Ur. l. SRS, št. 15/76, s kasnejšimi spremembami). Tako ima oporočna dedinja upravičen pravni interes, da doseže ugotovitev utemeljenosti razvezne tožbe, medtem ko je toženkin pravni položaj na eni strani varovan s pravnomočnim sklepom o dedovanju na drugi pa z ugovori glede veljavnosti oporoke, ki jih bo lahko uveljavljala v eventualni pravdi. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.