Jedro

Tožena stranka bo morala najprej v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZOdvT ugotoviti vrednost spornega predmeta za razvezo zakonske zveze, šele potem bo lahko določila višino stroškov, do katerih je tožnica poleg že priznanih stroškov še upravičena.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Kopru Bpp 351/2010-10 z dne 27. 10. 2010 se v 2. odstavku izreka odpravi in se zadeva v tem delu vrne istemu sodišču v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v višini 90 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

S sklepom navedenim v uvodu sodbe je Okrožno sodišče v Kopru, na predlog, ki ga je vložila odvetnica-tožnica v zvezi z odmero stroškov po napotnici Bpp 351/2010 z dne 1. 6. 2010, sklenilo, da se odvetnici za storitve opravljene na podlagi odločbe Bpp 351/2010 odmerijo nagrada in stroški v višini 231,00 EUR (1. odstavek izreka). V 2. odstavku izreka sklepa je višji zahtevek zavrnilo, v 3. odstavku pa je odločilo, da se priznani znesek stroškov izplača na tožničin račun. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica, kot izvajalka odobrene brezplačne pravne pomoči, napotnico vrnila pravočasno in da je zato kot odvetnica upravičena do nagrade in do povračila stroškov postopka v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi in v obsegu odobrene brezplačne pravne pomoči (6.odstavek 30. člena ZBPP in 5. odstavek 40. člena ZBPP). Po Zakonu o odvetniški tarifi je sodišče priznalo tožnici nagrado za postopek po tar. št. 3100, nagrado za narok po tar. št. 3102, stroške po tar. št. 6002 in DDV po tar. št. 6007, v skupnem znesku 231,00 EUR. V višjem znesku pa priglašena nagrada tožnici ni bila priznana. Skladno z vrednostjo spornega predmeta (po 2. odstavku 23. člena ZOdvT znaša 1500 EUR) namreč znaša za količnik 1,00 nagrada 69 EUR, po odvetniški tarifi pa se nagrada za narok prizna le enkrat. Tožnica v tožbi navaja, da je bila z odločbo Bpp 351/2010 določena za izvajanje brezplačne pravne pomoči v postopku razveze zakonske zveze in dodelitve otrok in da je po izvedbi opravljenih storitev v postopku pri Okrožnem sodišču v Kopru z opr. št. P 210/2010, priglasila stroške v skupni višini 997,30 EUR, pri čemer je kot vrednost spornega predmeta uporabila vrednost, ki je določena za zakonske spore, to je za razvezo zakonske zveze in ne vrednosti, ki velja za spore med starši in otroci. V nadaljevanju navaja podatke, na podlagi katerih je znašala vrednost spornega predmeta za razvezo zakonske zveze v konkretnem primeru 6000,00 EUR, in ne 1500 EUR. Meni, da ji zato z izpodbijanim sklepom niso bili pravilno odmerjeni nagrada po tar. št. 3100, nagrada za dva naroka, dvakratni potniški materialni stroški, kar skupaj z 20 % DDV znaša 584,40 EUR. Sodišču predlaga, da 2. odstavek izreka izpodbijanega sklepa odpravi in zadevo v tem delu vrne Okrožnemu sodišču v Kopru v novo odločanje, podrejeno pa, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v novo odločanje. Zahteva tudi vračilo stroškov tega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožba je utemeljena.

Za pravno pomoč po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04-uradno prečiščeno besedilo in 23/08 – ZBPP) je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu odobrene brezplačne pravne pomoči (6. odstavek 30. člena ZBPP). Način vrednotenja, obračunavanja in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov, ki jih mora plačati naročnik storitve odvetniku, je predpisan v Zakonu o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08 in 35/09 – ZOdvT). V 23. členu ZOdvT je predpisano kako se določi vrednost spornega predmeta v zakonskih sporih (1. odstavek). V 2. odstavku istega člena pa je določeno, da znaša vrednost spornega predmeta v sporih iz razmerij med starši in otroki 1500,00 EUR.

Iz podatkov v spisu Bpp 351/2010 izhaja, da je tožnica opravila odvetniške storitve v zadevi razveze zakonske zveze vodeni pod opr. št. P 210/2010, pri Okrožnem sodišču v Kopru, ki je bila končana s sodbo s katero je bilo odločeno tudi o varstvu in vzgoji mladoletnih otrok in o preživnini za mladoletne otroke pravdnih strank.

Ker je tožena stranka, kot vrednost spornega predmeta uporabila vrednost določeno v 2. odstavku 23. člena ZOdvT, čeprav v dokumentaciji spisa za to ni imela podlage, niti ni v obrazložitvi navedla zakaj pri odločanju o priglašenih stroških, ni uporabila določila 1.odstavka 23. člena ZOdvT, je njen sklep v izpodbijanem 2. odstavku, s katerim je zavrnila višji zahtevek tožnice zaradi napačno ugotovljene in uporabljene vrednosti spornega predmeta, brez dejanske in pravne podlage. Zato so tožbeni očitki v tem delu utemeljeni. V ponovljenem postopku bo tožena stranka morala najprej v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZOdvT ugotoviti vrednost spornega predmeta za razvezo zakonske zveze v zadevi P 210/2010. Šele po tem bo lahko določila višino stroškov do katerih je tožnica poleg že priznanih stroškov še upravičena.

Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da dejansko stanje v izpodbijanem delu sklepa zaradi nepravilne uporabe določb ZOdvT ni pravilno ugotovljeno. Zato je tožbi ugodilo in je izpodbijani del sklepa odpravilo po 2. in 4. točki 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1). Tožena stranka, ki ji je zadeva v odpravljenem delu vrnjena v ponoven postopek (3. odstavek 64. člena ZUS-1), bo morala v skladu s 4. odstavkom istega člena izdati nov upravni akt. Izrek o stroških temelji na določbi 3. odstavka 25. člena ZUS-1. Sodišče je tožnici, ki jo v postopku ni zastopal odvetnik priznalo stroške v višini 90,00 EUR, to je v višini določeni v 3. odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07).