Jedro

Po določbi prvega odstavka 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel (pravočasno) navesti oziroma predložiti v postopku na prvi stopnji. Ob tem je opozoriti tudi na stališče novejše sodne prakse, da je v zapuščinskem postopku potrebno upoštevati, ali gre za uveljavljanje le novega dejstva (za kar gre v konkretnem primeru) ali za uveljavljanje dedne pravice, predvsem pa je pomembno, ali je so bili udeleženci dovolj jasno opozorjeni, do kdaj morajo opraviti katera procesna dejanja in tudi kakšne posledice jih bodo zadele, če tega ne bodo storili.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanih delih potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom v 1. točki izreka za upravitelja zapuščine po pokojnem A. A. in pokojni B. B. postavilo odvetnico C. C. z nalogo, da upravlja z zapuščino tako, da o poslovanju kmetije v rednih trimesečnih poročilih poroča dedičem o številu glav živine, kar zajema tudi redne popise o nakupu živine, rojstvu podmladka živine; o zaslužku od prodaje živine oziroma od prodaje mesa; o strošku za porabo krmil za živino; o količinah iz naslova pridelanih poljščin (npr. koliko kg pšenice, …); o zaslužku iz naslova prodaje poljščin; o sečnji gozdov; o zaslužku iz naslova prodaje lesa; o številu oddanih nepremičnin (katere nepremičnine se oddajajo in za kakšne namene, npr. za oglasne plakate, vrtičke, delavnice, stanovanja); o zaslužku iz naslova najemnin od oddajanja nepremičnin; o prejetih računih (elektrika, voda, komunala, ogrevanje, …); o stanju denarnih sredstev na transakcijskih računih (odlivi in prilivi), ki jih ima odprte nosilec kmetijske dejavnosti in hkrati nosilec dopolnilne dejavnosti. V 2. točki izreka je odločilo, da se odločitev o stroških pridrži do izdaje končne odločbe.

2. Odločitev v 1. točki izreka sklepa v delu, v katerem je sodišče prve stopnje upraviteljici določilo nalogo, da poroča „o stanju denarnih sredstev na transakcijskih računih (odlivi in prilivi), ki jih ima odprte nosilec kmetijske dejavnosti in hkrati nosilec dopolnilne dejavnosti“ ter odločitev o stroških v 2. točki izreka sklepa pritožbeno izpodbija dedič D. D. po pooblaščenki in uvodoma uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 163. členom Zakona o dedovanju (ZD).

Navaja, da ni sporno, da upraviteljica sodedičem poroča o odlivih in prilivih iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti. Ni pa obrazloženo, kako je mišljena dikcija, „ki jih ima odprte nosilec kmetijske dejavnosti in hkrati nosilec dopolnilne dejavnosti.“ Izpostavlja, da opravlja obe dejavnosti, vendar imajo sodediči pravni interes le za poslovanje kmetije, ne pa za njegovo dopolnilno dejavnost, ki jo opravlja s svojimi sredstvi (traktor) in nima nobene povezave s kmetijo (opravljanje zimske službe, urejanje okolice,...). Trdi, da gre izključno za storitve izven kmetijske dejavnosti. Prilaga izpisek iz Ajpesa. Sodišče ni obrazložilo, zakaj je utemeljeno in skladno s 145. členom ZD, da sodediči prejmejo podatke o poslovanju njegove dopolnilne dejavnosti, zato sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti. Meni, da je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Posledično je tudi dejansko stanje nepopolno in nepravilno ugotovljeno, sodišče pa je zmotno uporabilo 145. člen ZD glede te naloge. Namen upravitelja je upravljanje dediščine, dopolnilna dejavnost in dohodki le-te pa ne spadajo v dediščino, zato ni podlage, da upraviteljica upravlja z računom dopolnilne dejavnosti, da o prilivih in odlivih poroča sodedičem in da se sodediči seznanijo s poslovanjem iz naslova dopolnilne dejavnosti. Predlaga, da se pritožbi ugodi in da se sklep v izpodbijanih delih razveljavi, podredno pa, da se sklep v izpodbijanih delih razveljavi in da se zadeva v razveljavljenem obsegu vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dediči E. E., F. F., G. G. in H. H. so po pooblaščencih odgovorili na pritožbo, nasprotovali pritožbenim navedbam in se zavzemali za zavrnitev pritožbe. Priglasili so stroške odgovorov na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje po predlogu dedičev F. F., G. G. in H. H. z dne 11. 3. 2022 za upraviteljico zapuščine zapustnikov A. A. in B. B., ki predstavlja idealni del zaščitene kmetije,1 postavilo odvetnico C. C. z nalogo, da o poslovanju kmetije v rednih trimesečnih poročilih poroča dedičem. Pritožnik D. D. glede na pritožbene razloge sklep sodišča prve stopnje izpodbija le v delu, kjer je določeno, da upraviteljica dedičem poroča o stanju denarnih sredstev na transakcijskih računih (odlivi in prilivi), ki jih ima odprte kot nosilec dopolnilne dejavnosti in odločitev o stroških v 2. točki izreka, zato je sodišče druge stopnje preizkusilo izpodbijan sklep le v teh delih (prvi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 163. členom ZD).

6. Sodišče prve stopnje je v točki 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno navedlo pravno podlago za postavitev upravitelja zapuščine iz 145. člena ZD. Ta v v drugem odstavku določa, da če ni izvršitelja oporoke, dediči pa se ne morejo sporazumeti glede uprave dediščine, postavi sodišče na zahtevo kateregakoli od njih upravitelja, ki upravlja dediščino za vse, ali pa določi vsakemu dediču del dediščine, ki naj ga upravlja.

7. Pritožbeno ni sporno, da med dediči obstaja spor o upravljanju zapuščine, s čimer je izpolnjen pogoj za postavitev upravitelja zapuščine po drugem odstavku 145. člena ZD. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, so bili predlagatelji in dedič E. E. na naroku 17. 6. 2022 soglasni, da dedič D. D. še naprej neposredno dela na kmetiji, vztrajali pa so pri predlogu, da jim tretja nepristranska oseba (upravitelj) poroča o gospodarjenju in poslovanju dediča D. D. s kmetijo. V izpodbijanem sklepu je tudi pojasnjeno, da dediči v predlogu konkretizirani vsebini in obsegu poročil niso ugovarjali, zato je glede obsega oziroma vsebine poročil o gospodarjenju s kmetijo sodišče prve stopnje v celoti sledilo predlogu predlagateljev. Kot je v zvezi z vsebino poročil še obrazložilo sodišče prve stopnje, je dedič D. D. v svoji izpovedbi celo izpovedal, da je davčni zavezanec in ima urejeno knjigovodstvo in da ni nobene težave, da bi se podatki o kmetovanju sporočali sodedičem in da obratovalne stroške in vsa potrebna zavarovanja plačuje sam in da tudi glede tega nima težav, da o tem seznani sodediče. 8. Ob povzetem tako pritožnik neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, čemu je utemeljeno in skladno s 145. členom ZD, da dediči prejmejo tudi podatke o poslovanju njegove dopolnilne dejavnosti.2 Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da dediči obsegu oziroma vsebini poročil, kot je konkretizirana v predlogu za postavitev upravitelja, niso ugovarjali, torej med dediči ni bilo sporno, da pritožnik sodediče seznani tudi o stanju denarnih sredstev iz poslovanja njegove dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Očitek, da sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti in s tem v zvezi očitana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD tako ni podana. Navedena kršitev določb pravdnega postopka je podana le v tistih redkih primerih, ko sodne odločbe zaradi formalnih napak in pomanjkljivosti sploh ni mogoče preizkusiti. Takih pomanjkljivosti izpodbijani sklep nima, saj je iz sklepa sodišča sodišča prve stopnje mogoče jasno razbrati, kakšni so bili razlogi za pritožbeno izpodbijano odločitev.

9. Pritožnik šele v pritožbi prvič izpostavlja, kar sicer smiselno opozarjajo tudi dediči v odgovoru na pritožbo, da dopolnilna dejavnost nima nobene povezave s kmetijo (opravljanje zimske službe, urejanje okolice,...) in da dopolnilno dejavnost opravlja s svojimi sredstvi (traktor), zaradi česar imajo sodediči pravni interes le za poslovanje kmetije, ne pa tudi njegove dopolnilne dejavnosti. Teh navedb pritožnik pred sodiščem prve stopnje namreč ni navajal in izpostavljal. 10. V skladu s 163. členom ZD je določeno, da se v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe pravdnega postopka, če ni s tem zakonom drugače določeno. Po določbi prvega odstavka 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel (pravočasno) navesti oziroma predložiti v postopku na prvi stopnji. Ob tem je opozoriti tudi na stališče novejše sodne prakse, da je v zapuščinskem postopku potrebno upoštevati, ali gre za uveljavljanje le novega dejstva (za kar gre v konkretnem primeru) ali za uveljavljanje dedne pravice,3 predvsem pa je pomembno, ali je so bili udeleženci dovolj jasno opozorjeni, do kdaj morajo opraviti katera procesna dejanja in tudi kakšne posledice jih bodo zadele, če tega ne bodo storili.4

11. Dediči so bili, kot izhaja iz podatkov spisa, s posebnim pozivom sodišča izrecno opozorjeni, da lahko na navedbe iz predloga za postavitev upravitelja odgovorijo v roku 15 dni in na posledice, če tega v danem roku ne bodo storili5. Udeleženci tega postopka so bili s strani sodišča torej jasno opozorjeni, kakšne obveznosti imajo in kakšne bodo posledice, če teh obveznosti do danega roka ne bodo izpolnili. Ob navedenem in glede na to, da sodišče v zapuščinskem postopku postavi upravitelja na zahtevo dedičev, je povzete pritožbene navedbe, ob zgoraj pojasnjenem, tako šteti kot nedopustne pritožbene novote, saj pritožnik teh navedb pred sodiščem prve stopnje ni podal niti v zahtevanem roku iz poziva niti jih ni izpostavil na narokih, ki ju je sodišče prve stopnje opravilo v zvezi z obravnavo predloga, v pritožbi pa tudi ni izkazal upravičenih razlogov, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti v postopku pred sodiščem prve stopnje. Zato jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati.

12. Glede na vse pojasnjeno je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožbene navedbe pa neutemeljene in ker tudi niso podane kršitve, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 163. členom ZD), je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in v izpodbijanih delih sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP in 163. člen ZD).

13. Ker je sodišče prve stopnje odločitev o stroških v zvezi s predlogom za postavitev upravitelja dediščine pridržalo do izdaje končne odločbe, bo tudi o priglašenih stroških tega pritožbenega postopka sodišče prve stopnje odločilo ob izdaji končne odločbe.

1 Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da med dediči ni sporno, da je glede na zemljiškoknjižno stanje dedič D. D. na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju vknjižen kot solastnik zaščitene kmetije. 2 Iz izpiska Ajpesa, ki ga je k pritožbi priložil pritožnik, je razvidno, da je v Poslovni register RS vpisan kot nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dopolnilne dejavnosti na kmetiji so podrobneje urejene z Uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Uradni list RS, št. 57/15, 40/17, 36/18), ki določa skupine in vrste dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, njihove značilnosti in obseg, vsebino vloge za pridobitev dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti, vpis v register kmetijskih gospodarstev, podrobnejše pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti ter nadzor in sankcije za kršitve. 3 Večinsko stališče novejše sodne prakse namreč je, da so v zapuščinskem postopku dopustne pritožbene novote, ki se nanašajo na pravice do dedovanja in v zvezi z dedovanjem, saj mora po 165. členu ZD sodišče ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo, ter vzeti v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno; primerjaj sklepe VSL I Cp 2159/2020, I Cp 568/2019, I Cp 2050/2017 in druge. 4 Glej dr. Mateja Končina Peternel, Prekluzije v nepravdnih postopkih, Podjetje in delo, št. 6-7/19/XLV, stran 1025. 5 Glej dopis sodišča prve stopnje z dne 15. 3. 2022, na list. št. 466 v spisu.