Jedro

Iz vsebine predlagane začasne odredbe in navedb v predlogu je povsem jasno razvidno, da se v tej zadevi spor ne bo mogel nadaljevati kot gospodarski spor, ampak kot individualni delovni spor. Upnik s predlagano začasno odredbo zahteva, da se dolžniku za čas trajanja delovnega razmerja pri upniku prepove opravljanje dela in vodenja poslov za konkurenčno družbo. Kot podlago za predlagano začasno odredbo upnik navaja določbo prvega odstavka 39. člena ZDR-1 o tem, da med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati dela ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco.

Izrek

Za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Upnik družba A., d. o. o., je še pred sprožitvijo sodnega spora na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani vložila predlog za izdajo začasne odredbe s katero bi se B. B., ki je na podlagi pogodbe o zaposlitvi razporejen na delovno mesto namestnika direktorja, hkrati pa je v sodnem registru vpisan tudi kot prokurist tožene stranke, za čas trajanja delovnega razmerja prepovedalo opravljanje dela in vodenje poslov za družbo C., d. o. o. Delovno sodišče v Ljubljani se je s sklepom R 16/2015 z dne 27. 10. 2015 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o navedenem predlogu za izdajo začasne odredbe in ga je v reševanje odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani.

2. Okrajno sodišče v Ljubljani ni sprejelo pristojnosti in je sprožilo spor o pristojnosti. Navaja, da je v 101. členu Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS, Ur. l. RS, št. 19/97 s spremembami) določena pristojnost okrožnega sodišča za odločanje o predlogih za izdajo začasnih odredb, vloženih pred začetkom spora, o katerem bi sodišče odločalo po pravilih o gospodarskih sporih. Pravila o postopku v gospodarskih sporih pa na podlagi 1. točke prvega odstavka 482. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) veljajo tudi v sporih med družbami ter člani organov upravljanja družb, za katere je treba uporabiti pravo gospodarskih družb. Navedeno pomeni, da za odločanje v tej zadevi ni pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, temveč Okrožno sodišče v Ljubljani.

3. Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

4. Upnik družba A., d. o. o., predlaga izdajo začasne odredbe s katero bi se dolžniku B. B. za čas trajanja delovnega razmerja pri upniku prepovedalo opravljanje dela in vodenje poslov za družbo C., d. o. o. Pravilno je stališče Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, da niti Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami), niti kakšen drug zakon ne določa stvarne pristojnosti delovnega sodišča za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe v primeru, ko še ni uveden delovni spor. Zaradi navedenega je glede tega vprašanja potrebno uporabiti določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Ur. l. RS, št. 3/2007 s spremembami). V skladu s prvim odstavkom 266. člena ZIZ v zvezi s 5. členom ZIZ je v primeru, ko še ni uveden pravdni ali kakšen drug postopek, za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo. Sodne odločbe delovnih sodišč izvršujejo sodišča splošne pristojnosti. V skladu z 3. točko drugega odstavka 99. člena ZS so okrajna sodišča pristojna v zadevah izvršbe in zavarovanja, če zakon ne določa drugače. 5. Zmotno je stališče okrajnega sodišča, da je v konkretnem primeru potrebno šteti, da je v smislu določbe 3. točke drugega odstavka 99. člena ZS, zakon drugače določil v 5. točki drugega odstavka 101. člena ZS. Ta določa, da okrožno sodišče odloča o predlogih za izdajo začasne odredbe pred začetkom spora, o katerem bo sodišče odločilo po pravilih o gospodarskih sporih. Navedeno pomeni, da bi bilo okrožno sodišče lahko pristojno za odločanje o predlagani začasni odredbi le, če bi se spor v tej zadevi lahko nadaljeval kot gospodarski spor.

6. Vendar pa je iz vsebine predlagane začasne odredbe in navedb v predlogu povsem jasno razvidno, da se v tej zadevi spor ne bo mogel nadaljevati kot gospodarski spor, ampak kot individualni delovni spor. Upnik s predlagano začasno odredbo zahteva, da se dolžniku za čas trajanja delovnega razmerja pri upniku prepove opravljanje dela in vodenja poslov za konkurenčno družbo. Kot podlago za predlagano začasno odredbo upnik navaja določbo prvega odstavka 39. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2011) o tem, da med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati dela ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco.

7. Glede na takšno utemeljitev predlagane začasne odredbe je očitno, da bo v tej zadevi lahko šlo le za individualni delovni spor, če bo izvršilni postopek prerasel v sodni spor.

8. Vse navedeno pomeni, da je glede na določbo prvega odstavka 266. člena ZS ter glede na določbo 3. točke drugega odstavka 99. člena ZS za odločitev o predlagani začasni odredbi, ki je bila vložena še preden je bil uveden pravdni ali kak drugi sodni postopek, pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.