Jedro

Uradna oseba lahko stranko, ki kljub opominu še naprej moti delo oziroma se vede nedostojno, odstrani, kot to določa prvi odstavek 110. člena ZUP, poleg tega (torej ob tem) pa ga lahko kaznuje tudi z denarno kaznijo (111. člen ZUP). Odstranitev stranke z dejanja postopka torej ni pogoj za izrek denarne kazni po 111. člen ZUP, ampak se lahko izvede en ali drug ukrep ali oba.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Območnega urada Maribor, št. U06172-171/2019-10 (U940-06) z dne 14. 3. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 € v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je bilo odločeno, da mora tožnik plačati denarno kazen v višini 500,00 EUR zaradi hujše kršitve reda na ustni obravnavi – zaslišanju dne 25. 2. 2019 ob 9.00 uri na sedežu organa v Mariboru na v odločbi navedenem roku in na v odločbi naveden račun.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je bil tožnik pisno povabljen, da se 25. 2. 2019 ob 9:00 uri zglasi na sedežu Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območni urad Maribor, na ustni obravnavi zaradi razjasnitve okoliščin in podajanje izjave v zadevi spopada njegovega psa s psom last A. A., ki se je zgodil 26. 1. 2019 ob 17:30 uri v bližini ... Tožnik se je vabilu odzval in prišel na urad nekaj minut pred najavljenim terminom. Pred zaslišanjem se je oglasil v tajništvu, kjer je želel fotografirati osebe in celoten ambient z navedbo, da gre za javne prostore in javne osebe, vendar je tajnica to odklonila in ga napotila k inšpektorici na zaslišanje.

3. V nadaljevanju je obrazložitev izpodbijanega sklepa pisana v prvi osebi. Inšpektorica, ki je izdala odločbo pojasnjuje, da ji je tožnik najprej povedal, da je njegov čas dragocen in da ne bo čakal na obravnavo več kot pet minut, kar mu tudi ni bilo treba, ker je bil povabljen v pisarno točno. Najprej mu je želela pojasniti namen vabljenja in inšpekcijski postopek, to pa ji je bilo onemogočeno, ker je ni hotel poslušati in ji ni pustil do besede, ko pa je le prišla do nje, jo je nenehno prekinjal, podajal svoje pripombe in zaključke še preden mu je sama lahko karkoli predstavila. Zanimalo ga je predvsem, ali bo dobil potrdilo o tem, da se je udeležil zaslišanja, in ali je pes, ki je napadel njegovega, zdrav. V nadaljevanju je ni bil več pripravljen poslušati, bil je vidno razburjen, nesramen in žaljiv, nenehno je vpadal v besedo, sklepal svoje zaključke in razumna komunikacija ni bila mogoča. Dejal je, da delajo po domače in da je njegov čas preveč dragocen, da bi ga zapravljal z njo oziroma z njimi. V tem verbalnem kontekstu je na mizo položil svojo pisno izjavo o obravnavani zadevi ter fotografijo psa, iz katere naj bi bila razvidna poškodba. O tem dogodku je tajništvo obvestilo direktorja urada, ki je vstopil v pisarno, in se zanimal ali potrebuje kakšno pomoč pri vodenju postopka ali asistenco policije, ker je glede na obnašanje zavezanca ocenil, da gre za kršitev Zakona o javnem redu in miru. Direktorju je povedala, da še zaenkrat ne ve ali bo pomoč policije potrebna, nato pa se je tožnik v nekem trenutku sredi verbalnih napadov nanjo oziroma vse njih odločil in vstal, pobral svojo pisno izjavo in brez dovoljenja ob 9:07 zapustil pisarno.

4. Obrazložitev sklepa se nato spet nadaljuje v tretji osebi, iz katere izhaja, da je veterinarska inšpektorica ocenila, da je tožnik s svojim neprimernim in žaljivim odnosom in obnašanjem v opisanem dejanju postopka huje prekršil red in zagrešil večjo nedostojnost, zato se ga v skladu s 111. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) kaznuje z denarno kaznijo 500,00 EUR.

5. Tožnik se je zoper to odločitev pritožil, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Ministrstvo ugotavlja, da je inšpekcija dne 31. 1. 2019 izdala vabilo tožeči stranki za zaslišanje na ustno obravnavo za dan 25. 2. 2019 ob 9:00 uri v zvezi z dogodkom z dne 26. 1. 2019, ko je okoli 17:50 ure na ... prišlo do pretepa dveh psov. V zvezi s samim zaslišanjem tožnika na dan 25. 2. 2019 v spisu ni nobenega zapisnika o zaslišanju, je pa tega dne v spis vložen uradni zaznamek, v katerem je veterinarka opisala dogajanje tega dne na sedežu območne enote Maribor. Iz uradnega zaznamka izhajajo dejstva, ki so povzeta v obrazložitvi napadenega sklepa. Ministrstvo v nadaljevanju navaja določbe Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) in ZUP in zaključuje, da so bili pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa po prvem odstavku 111. člena ZUP podani.

6. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu zaradi napačne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka ter nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. V obrazložitvi zatrjuje nepravilno uporabo materialnega prava, saj ocenjuje, da ravnanje, kot je opisano v izpodbijanem sklepu, ne more predstavljati hujše kršitve reda ali večjo nedostojnost v smislu 111. člena ZUP. Tožnik v postopku ni bil niti nesramen niti žaljiv, sicer pa tožena stranka v izpodbijanem sklepu tožnikovega ravnanja ni niti konkretizirala, tega pa tudi drugostopni organ ni storil. Dejstvo, da je tožnik brez dovoljenja uradne osebe zapustil mesto zaslišanja, ne predstavlja razloga za kaznovanje po 111. členu ZUP, sicer pa je tožnik odšel zato, ker mu je bilo pojasnjeno, da je postopek z njim zaključen. ZUP sam ne konkretizira večje nedostojnosti, vsebinsko pa tega pravnega standarda ni zapolnil niti naslovni organ. Dejstvo, da je bil tožnik nejevoljen, ker je moral počakati na ustno obravnavo ne daje podlage za zaključek, da je s tem kršil ali celo huje prekršil red in da gre za večjo nedostojnost. Razen tega se lahko zavezanec, ki pri dejanju postopku huje prekrši red ali zagreši večjo nedostojnost denarno kaznuje poleg odstranitve z denarno kaznijo. Izrek denarne kazni je torej dispozitiven in se lahko izreče zgolj poleg odstranitve. Ker tožnik z ustne obravnave ni bil odstranjen, pogojev za izrek denarne kazni ni bilo.

7. Razen tega tožnik uveljavlja tudi nepravilno ugotovitev dejanskega stanja glede časa trajanja dogodka, njegovega obnašanja in razloga, iz katerega je zapustil razpravno dvorano.

8. Ker tožnik na podlagi izpodbijanega sklepa sploh ne more ugotoviti, kaj naj bi prekršil in s konkretno kakšnim ravnanjem, saj tožena stranka tega v izreku izpodbijanega sklepa ne navede, je s tem storjena tudi bistvena kršitev določb postopka. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi, priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

9. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev. Povzema obrazložitev izpodbijanega sklepa, ki ga je dopolnila tudi drugostopna odločba in pri odločitvi vztraja. Meni tudi, da je tožnikova trditev, da se denarno kazen glede na določbe ZUP lahko izreče zgolj poleg odstranitve, zmotna, kar je tožniku pojasnil že drugostopni organ.

10. Tožba je utemeljena.

11. Prvi odstavek 110. člena ZUP določa, da sme biti stranka, ki kljub opominu moti delo, ali zagreši pri dejanju postopka kakšno nedostojnost, odstranjena, če je bila poprej opomnjena, da bo odstranjena, in opozorjena na pravne posledice takega ukrepa. Odstranitev zaradi motenja reda ali zaradi nedostojnosti odredi oseba, ki vodi dejanje postopka. Materialnopravno podlago izpodbijane odločitve pa predstavlja prvi odstavek 111. člena ZUP, ki določa, da se lahko, kdor pri dejanju postopka huje prekrši red ali zagreši večjo nedostojnost, poleg odstranitve kaznuje tudi z denarno kaznijo do 500,00 EUR.

12. Sodišče sicer ne pritrjuje tožeči stranki, da je mogoče izreči osebi, ki huje prekrši red ali zagreši večjo nedostojnost, denarno kazen po prvem odstavku 111. člena ZUP le v primeru, če je bila ta oseba odstranjena z uradnega dejanja postopka. Že v zadevi II U 46/2011 z dne 11. 1. 2012 je sodišče zavzelo stališče, da uradna oseba lahko stranko, ki kljub opominu še naprej moti delo oziroma se vede nedostojno, odstrani, kot to določa prvi odstavek 110. člena ZUP, poleg tega (torej ob tem) pa ga lahko kaznuje tudi z denarno kaznijo (111. člen ZUP). Odstranitev stranke z dejanja postopka torej ni pogoj za izrek denarne kazni po 111. člen ZUP, ampak se lahko izvede en ali drug ukrep ali oba1. 13. V primeru, ko stranka huje prekrši red ali zagreši večjo nedostojnost, torej organ lahko stranko kaznuje z denarno kaznijo ne glede na to ali je pred tem odredil njeno odstranitev ali ne.

14. Izpodbijana odločitev pa je nepravilna iz razlogov, ki bodo navedeni v nadaljevanju.

15. Dejanska podlaga izpodbijane odločitve temelji na uradnem zaznamku, ki se nahaja v spisu. Uradni zaznamek se napiše o uradnih zapažanjih in ugotovitvah, ustnih navodilih in sporočilih ter okoliščinah, ki se tičejo samo notranjega dela organa, pri katerem se vodi postopek (drugi odstavek 74. člena ZUP). Razen tega zapisnika ni treba sestavljati o takih ustnih strankinih zahtevah, o katerih se odloča po skrajšanem postopku, če se jim ugodi, temveč zadostuje, da se zahteve na predpisan način evidentirajo (tretji odstavek 74. člena ZUP). V vseh drugih primerih (to je o ustni obravnavi, ustnih izjavah strank ali drugih oseb in o drugih pomembnejših dejanjih v postopku) se sestavi zapisnik (prvi odstavek 74. člena ZUP). Zapisnik je dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni (prvi odstavek 80. člena ZUP). Zapisnik se piše med opravljanjem uradnega dejanja (peti odstavek 76. člena ZUP) in mora (med ostalim) obsegati natančen in kratek potek ter vsebino v postopku opravljenega dejanja in danih izjav (drugi odstavek 76. člena ZUP). V zapisnik se izjave strank, prič in drugih udeležencev zapišejo dobesedno v prvi osebi (tretji odstavek 76. člena ZUP).

16. V predmetni zadevi zapisnika o uradnem dejanju, kjer je nastal razlog za izdajo v tem upravnem sporu izpodbijanega sklepa, ni. Je le neke vrste - v obliki uradnega zaznamka - zapisana izjava uradne osebe, o dogodku, sestavljena v prvi osebi z vidika njene zaznave in doživljanja. Glede na to, da je bil tožnik povabljen na ustno obravnavo zaradi razjasnitve okoliščin zgoraj opisanega spopada2 dveh psov, gre nedvomno za pomembnejše dejanje, ki (lahko) ima posledice za stranke, zato bi bilo o tem treba sestaviti zapisnik po določbah 74. do 80. člena ZUP. Namesto zapisnika je bil sestavljen uradni zaznamek, iz katerega pa ni razviden objektiviziran potek tega dogodka, niti čas, ko se je dogodek začel, čas, ko se je končal, niti ni razvidno, kaj je dejansko tožnik izjavil, niti kronološki potek komunikacije. Dokaza o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav (prvi odstavek 80. člena ZUP) torej v zadevi ni.

17. Po obrazloženem sodišče ugotavlja, da iz podatkov spisa ni mogoče ugotoviti, kaj se je natanko ob tem uradnem dejanju dogajalo, kakšne so bile izjave udeležencev in v kakšnem vrstnem redu, saj objektiviziranega zapisa, to je zapisnika o opravljenem uradnem dejanju, sestavljenega po določbah 76. do 79. člena ZUP, ni. Glede na to izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti, s tem pa je storjena absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Bistvena kršitev določb postopka je vselej podana v primeru, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP (tretji odstavek 27. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), zato je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1, izpodbijani sklep odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo pristojnemu organu.

18. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Ti se po tej določbi odmerijo v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu in ne po Odvetniški tarifi. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV, torej znesek 347,70 €, naložilo v plačilo toženi stranki.

1 V tem smislu tudi Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, 1. knjiga, Uradni list RS, Ljubljana 2020, str. 683. 2 Glej točko 2 te obrazložitve.