Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pri 4. odstavku 4. člena Kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije (KPPS) gre le za omejitev osnove za določitev odpravnine (in drugih dohodkov), medtem ko je sama višina odpravnine ob upokojitvi omejena z določbo 131. člena KPPS.
Sodišče prve je zmotno uporabo materialnega prava, ker je kot osnovo za izračun odpravnine upoštevalo bruto znesek povprečne plače v RS. Toženka pravilno opozarja na 131. člen KPPS, ki v 1., 2., 3. in 5. odstavku povsod kot osnovo za izračun prejemka določa neto znesek povprečne plače, kar predstavlja dovoljeno izjemo po prvem odstavku 90. člena KPPS, kjer je določeno, da so vse osnove in izplačila plač v bruto zneskih, če ni v posameznem primeru drugače določeno.
I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se: - v I. točki izreka znesek 3.705,80 EUR zniža na 964,05 EUR, kar tožeča stranka zahteva več ali drugače pa se zavrne; - v II. točki izreka znesek 578,39 EUR zniža na 150,38 EUR.
II. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu sodba sodišča prve stopnje potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženka dolžna tožniku v 15 dneh po prejemu pisnega odpravka sodbe obračunati odpravnino v višini 3.705,80 EUR bruto, od tega zneska odvesti davke in prispevke, tožniku pa izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 12. 2015 dalje do plačila. Odločilo je tudi, da je toženka dolžna tožniku povrniti pravdne stroške 578,39 EUR v 15 dneh po prejemu pisnega odpravka sodbe, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila.
2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Toženka trdi, da izpodbijana sodba ni pravilna in zakonita, ker temelji na zmotni uporabi materialnega prava in zmotni ter nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja. Nasprotuje pravni interpretaciji sodišča, ki se nanaša na 5. člen Aneksa št. 3 h KPPS. Po njenem mnenju je v tem določilu določeno, da se stara osnova nadomesti z novo, in sicer povprečno letno plačo v RS, vendar največ do višine, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost. Ker Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Ur. l. RS, št. 140/06 in nasl.) v 10. členu določa, da se odpravnina ob upokojitvi do višine 4.063,00 EUR ne všteva v davčno osnovo, opredeljuje s tem maksimalno odpravnino. Zato je toženka povsem pravilno tožniku izplačala odpravnino v tem maksimalnem znesku.
Sodišče prve stopnje se je tudi napačno postavilo na stališče, da je potrebno upoštevati povprečno bruto plačo. V 5. členu Aneksa št. 3 h KPPS je določena "povprečna mesečna plača", pri čemer to predstavlja neto plačo, saj je v prvem odstavku 90. člena KPPS določeno, da so vse osnove in izplačila plač po tej kolektivni pogodbi v bruto zneskih, če ni v posameznem primeru drugače določeno. V konkretnem primeru je drugače določeno v 131. členu KPPS, ki višino odpravnine določa v mnogokratniku neto plače. Glede na navedeno ima tožnik pravico do odpravnine v višini petih povprečnih neto letnih plač v RS.
3. Pritožba je delno utemeljena.
4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Toženka se v pritožbi sicer sklicuje tudi na pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, vendar tega ne konkretizira in tudi iz vsebine pritožbe ni razbrati, zakaj in s čim naj bi bila takšna kršitev storjena. Zato tega pritožbenega razloga ni bilo mogoče preizkusiti.
5. Pritožba neutemeljeno graja sodišče prve stopnje o interpretaciji 5. člena Aneksa št. 3 h Kolektivni pogodbi premogovništva Slovenije (Aneks - Ur. l. RS, št. 105/2007), s katerim je bil v 4. členu Kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije (KPPS, Ur. l. RS, št. 44/1996 in nasl.) dodan nov 4. odstavek z naslednjim besedilom: "Kadar je v tej kolektivni pogodbi kot osnova za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja določena povprečna mesečna plača za zaposlenega, povprečna plača ali povprečna plača v preteklem trimesečju v gospodarstvu Republike Slovenije se le-ta nadomesti s povprečno letno plačo v Republiki Sloveniji, vendar največ do višine, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost." Pravilno je tolmačenje sodišča prve stopnje, da gre pri četrtem odstavku 4. člena KPPS le za spremembo obračunske osnove, kar nenazadnje jasno izhaja iz naslova 5. člena Aneksa št. 3. Nikakor ni sprejemljiva pritožbena trditev toženke, da je poleg spremembe osnove v "povprečno letno plačo v RS", ta osnova istočasno maksimirana z zneskom višine, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, torej v višini, ki je določena z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uredba, Ur. l. RS, št. 140/2006 s sprem.), ki je veljala v spornem obdobju. V kolikor bi bilo tolmačenje toženke pravilno, bi teoretično lahko prišlo do situacije, da bi vsi delavci ob odhodu v pokoj, ne glede na njihovo dejansko doseženo pokojninsko dobo, prejeli enako višino odpravnine. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da gre pri 4. odstavku 4. člena KPPS le za omejitev osnove za določitev odpravnine (in drugih dohodkov), medtem ko je sama višina odpravnine ob upokojitvi omejena z določbo 131. člena KPPS.
6. Pritožba pa utemeljeno opozarja na zmotno uporabo materialnega prava, ki jo je sodišče prve stopnje storilo s tem, ko je kot osnovo za izračun odpravnine upoštevalo bruto znesek povprečne plače v RS. Toženka pravilno opozarja na 131. člen KPPS, ki v 1., 2., 3. in 5. odstavku povsod kot osnovo za izračun prejemka določa neto znesek povprečne plače, kar predstavlja dovoljeno izjemo po prvem odstavku 90. člena KPPS, kjer je določeno, da so vse osnove in izplačila plač v bruto zneskih, če ni v posameznem primeru drugače določeno.
7. Na podlagi ugotovljenega je tožniku ob odhodu v pokoj (ker je imel več kot 25 let pokojninske dobe) pripadala odpravnina v višini petih povprečnih neto plač v RS. Ob tem toženka pravilno navaja, da je potrebno upoštevati povprečno neto letno plačo za leto 2014, ne pa za leto 2015. Ko je odpravnina zapadla v plačilo, torej ob tožnikovi upokojitvi 28. 11. 2015, povprečna plača v RS za leto 2015 sploh še ni bila znana. Povprečna neto letna plača v RS za leto 2014 je znašala 1.005,41 EUR (Ur. l. RS, št. 12/15) in tožnik je bil skladno s 4. odstavkom 131. člena KPPS upravičen do zneska 5.027,05 EUR, kar je za 2.741,75 EUR manj, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje. Ker je toženka tožniku že plačala 4.063,00 EUR, mu je dolžna plačati še razliko v višini 964,05 EUR.
Ker pripadajoča odpravnina presega znesek 4.063,00 EUR, kolikor znaša neobdavčljivi znesek po Uredbi, je potrebno od razlike 964,05 EUR obračunati davke in prispevke, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje v 12. točki obrazložitve izpodbijane sodbe.
8. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno ugotovilo, vendar zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbi toženke delno ugodilo in izpodbijano sodbo v I. točki izreka delno spremenilo (358. člen ZPP) tako, da je toženka dolžna tožniku obračunati odpravnino v znesku 964,05 EUR, od tega zneska odvesti davke in prispevke, neto znesek pa izplačati tožniku z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 12. 2015 dalje do plačila, v presežku za obračun 2.741,75 EUR bruto ter po odvodu davkov in prispevkov za plačilo neto zneska z zamudnimi obrestmi od 19. 12. 2015 dalje do plačila pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Delno je torej pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).
9. V posledici spremembe sodbe je bilo potrebno spremeniti tudi izrek o stroških, saj je prišlo do spremenjenega uspeha v pravdi. Sodišče prve stopnje je tožniku pravilno odmerilo stroške postopka skladno z Zakonom o odvetništvu (Ur. l. RS, št. 18/93 in nasl.) ter Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 2/2015) v višini 578,39 EUR. Za priznanje zneska odmerjenih stroškov pa je potrebno uporabiti drugi odstavek 154. člena ZPP. Tožnikov uspeh v pravdi znaša 26 % in je zato upravičen do povrnitve zneska 150,38 EUR s pripadki.
10. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih toženka ni priglasila.