Jedro

Zavezanci od dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja morajo na podlagi 55.a člena ZZVZZ plačati prispevke za zdravstveno zavarovanje, ne glede na to, da se prispevki za zdravstveno zavarovanje plačujejo že iz njihovih dohodkov, na primer plač, nadomestil, pri čemer zakon ne omejuje prispevkov le na dohodke, dosežene v Sloveniji. Posledično to pomeni, da mora zavarovanec plačati te prispevke tudi za dohodke iz drugega pogodbenega razmerja, ki jih doseže v tujini. V obravnavnem primeru to pomeni, da mora tožnik na podlagi 55.a člena ZZVZZ od svojih dohodkov iz naslova pogodbe o prokuri, ki jih je dosegel na Hrvaškem, plačati prispevke za zdravstveno zavarovanje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo tožniku iz naslova dohodka iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja v višini 30.090,18 EUR odmerila prispevek za zdravstveno zavarovanje po stopnji 6,36% v znesku 1.913,74 EUR, ki mora biti plačan v 30 dneh od vročitve na navedeni davčni podračun, sicer se mu bodo zaračunale zakonske zamudne obresti in se bo začel postopek davčne izvršbe. Odločila je še, da obvezni prispevki za socialno varnost, ki jih je tožnik na podlagi posebnih predpisov dolžan plačati, zmanjšujejo davčno osnovo od dohodka iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja, ki se všteva v letno davčno osnovo za odmero dohodnine, da pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe in da posbni stroški v tem postopku niso nastali. V obrazložitvi navaja, da je tožnik v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine za leto 2015 napovedal dohodek iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja, ki ga je prejel v letu 2015, v višini 30.090,18 EUR, in sicer ga je bil dosežen pri izplačevalcu A. d. o. o. Zagreb, ki ni plačnik davka na podlagi določb Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2). Izračun utemeljuje na podlagi 55.a člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ).

2. Ministrstvo za finance (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Med drugim pojasnjuje, da je tožnik, kot rezident, na podlagi 5. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) zavezan k plačilu dohodnine tako od dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji, kot od dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije. Navaja, da gre v tožnikovem primeru za dohodek, pridobljen na podlagi odvisnega pogodbenega razmerja, ki se po 38. členu ZDoh-2 šteje za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Torej ga ni mogoče šteti za dohodek iz 11. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2. Doda, da zakon ne omejuje plačila prispevkov le na dohodke, dosežene v Sloveniji, kar pomeni, da mora zavarovanec plačati te prispevke tudi za dohodke iz drugega pogodbenega razmerja, ki jih doseže v tujini.

3. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo zaradi nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. V tožbi med drugim navaja, da bi njegovi dohodki po ZDoh-2 spadali med dohodke iz zaposlitve le pod pogojem, da bi bili izplačani v Republiki Sloveniji, torej da imajo vir v Republiki Sloveniji. Sporni dohodki pa vira v Republiki Sloveniji nimajo, ker so bili izplačani na območju Republike Hrvaške. Zato spadajo med druge dohodke iz 105. člena ZDoh-2. Od teh pa se prispevkov po 55.a členu ZZVZZ ne plačuje. Poleg tega ZZVZZ ureja zgolj zavarovanja na območju Republike Slovenije. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in samo odloči o stvari oziroma podrejeno, naj vrne toženki v ponovni postopek.

4. Tožena stranka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po pregledu spisov in izpodbijane odločbe sodišče sodi, da je izpodbijana odločba izdana skladno z zakonom ter kot takšna pravilna in zakonita. Sodišče zato sledi njenim razlogom in razlogom drugostopenjske odločbe ter se po pooblastilu iz 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) nanje sklicuje. Glede tožbenih ugovorov pa še dodaja:

7. V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnik v ugovoru na informativni izračun dohodnine napovedal dohodek iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja, ki ga je prejel v letu 2015 v znesku 30.090,18 EUR, od katerega mu je prvostopenjski organ odmeril prispevke za zdravstveno zavarovanje po stopnji 6,36 %. Tudi ni sporno, da gre za dohodek, ki je bil dosežen pri izplačevalcu A. d. o. o., Zagreb, Hrvaška, na podlagi pogodbe o prokuri in da je tožnik rezident Slovenije. Tem ugotovitvam namreč tožnik ne ugovarja.

8. Pravno naravo prispevka po 55.a členu ZZVZZ, ki je predmet presoje v obravnavani zadevi, je Vrhovno sodišče RS že večkrat obravnavalo, na primer v sodbi X Ips 367/2015 z dne 30. 8. 2017 ali sodbi X Ips 165/2016 z dne 13. 12. 2018. Pojasnilo je, da ima prispevek po 55. a členu ZZVZZ posebno naravo, saj ni le v splošnih značilnostih primerljiv z davčno obremenitvijo, temveč gre za plačilo, ki se vsebinsko izenačuje s plačilom davčne obveznosti, saj ne gre za plačilo, ki bi bilo temelj zdravstvenega zavarovanja, temveč za plačilo, ki so ga dolžne plačati že zavarovane osebe in na njihov obseg pravic in status tudi sicer nima nobenega vpliva. Zato je treba tudi pri presoji utemeljenosti ugovora, da ZZVZZ omejuje plačilo prispevkov le na dohodke, dosežene v Sloveniji, izhajati iz določb ZDoh-2, ki določajo zavezance za plačilo dohodnine.

9. Glede na prvi odstavek 5. člena ZDoh-2, ki določa, da je rezident zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu Slovenija) in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije, in da ni sporno, da je rezident Slovenije, tožnik ne more uspeti s sklicevanjem, da naj bi bila obdavčitev v njegovem primeru drugačna, ker gre za dohodek, ki ima vir izven Slovenije. Določbe 8., 9. in 10. člena ZDoh-2, na katere se sklicuje tožnik, zgolj določajo primere, v katerih se pri posameznih dohodkih šteje, da imajo vir v Sloveniji.

10. Sodišče pritrjuje tudi ugotovitvi toženke, da gre v obravnavnem primeru za dohodek, ki ga je tožnik dosegel na podlagi odvisnega pogodbenega razmerja, ki se po 38. členu ZDoh-2 šteje za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, ta pa se v skladu s 36. členom ZDoh-2 šteje za dohodek iz zaposlitve, in utemeljitvam, ki jih je v zvezi s tem drugostopenjski organ navedel v svoji odločbi. Navedeno pomeni, da ga na podlagi 11. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 ni mogoče šteti za drug dohodek, kar zatrjuje tožnik. Po navedeni določbi gre za drug dohodek med drugim, če ne gre za dohodek iz zaposlitve. Ker torej ne gre za drug dohodek iz ZDoh-2, tožnik na podlagi prve alineje 55. a člena ZZVZZ ni oproščen plačila prispevka po stopnji 6,36 odstotka, kot zmotno meni.

11. Kot je pravilno pojasnil drugostopenjski organ, morajo zavezanci od dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja na podlagi 55.a člena ZZVZZ plačati prispevke za zdravstveno zavarovanje, ne glede na to, da se prispevki za zdravstveno zavarovanje plačujejo že iz njihovih dohodkov, na primer plač, nadomestil, pri čemer zakon ne omejuje prispevkov le na dohodke, dosežene v Sloveniji. Posledično to pomeni, da mora zavarovanec plačati te prispevke tudi za dohodke iz drugega pogodbenega razmerja, ki jih doseže v tujini. V obravnavnem primeru to pomeni, da mora tožnik na podlagi 55.a člena ZZVZZ od svojih dohodkov iz naslova pogodbe o prokuri, ki jih je dosegel na Hrvaškem, plačati prispevke za zdravstveno zavarovanje.

12. Razlaga, za kakršno se zavzema tožnik, da to za dohodke, dosežene izven Slovenije ne velja, je v nasprotju z namenom, s katerim je bila določba 55.a člena ZZVZZ vnesena v zakon, in sicer, da se v obstoječi sistem zdravstvenega zavarovanja uvede prispevek po enotni prispevni stopnji (6,36%) tudi za aktivne dohodke, ki jih posamezne kategorije zavarovancev prejmejo poleg dohodkov, ki jih prejemajo iz drugih razmerij, v okviru katerih so sicer primerno vključeni v obvezno zdravstveno zavarovanje. S tem prispevkom se tako po načelu »vsak prihodek šteje« in upoštevajoč posameznikovo ekonomsko moč plačuje prispevek tudi od dohodkov iz drugega pravnega razmerja (z izjemami), iz naslova dejavnosti, ki se opravlja kot postranski poklic (Obrazložitev k Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ZZVZZ-M, Poročevalec DZ EVA št. 2013-2711-0019 z dne 3. 10. 2013).

13. Ker je torej po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi določb 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Glede na navedene nesporne dejanske okoliščine, ki so podlaga za odločitev, predvsem pa, ker tožnik v tožbi ni predlagal izvedbe nobenega dokaza, je sodišče na podlagi prvega in drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo v zadevi brez glavne obravnave.