Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Izpolnitev obveznosti po glavni obravnavi v pravdi ni mogoče uveljavljati, pač pa je možen ugovor v izvršbi.
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
Na podlagi določbe 1. odst. 498. člena ZPP (Uradni list RS, št. 26/99) je pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi uporabilo določbe ZPP/77 (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90). Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, tako da je sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi v 1. točki izreka (za plačilo 1,040.906,90 SIT z zamudnimi obrestmi) in v 3. točki izreka (za plačilo 36.475,00 SIT izvršilnih stroškov). Sklenilo je še, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki njene nadaljnje pravdne stroške v višini 100.046,00 SIT. Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila. Navedla je, da tožniku sicer res dolguje "določeno vsoto iz naslova zapadle najemnine, vendar znesek ni takšen, kot se vtožuje." Dne 21.7.1998 naj bi plačal 304.360,70 SIT in dne 17.7.1998 18.868,00 SIT. Smiselno je uveljavljala pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožnica je predlagala, da naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Prvostopno sodišče je opravilo glavno obravnavo, na podlagi katere je izdalo izpodbijano sodbo, dne 8.6.1998, torej pred zatrjevanimi plačili tožene stranke. Zato jih seveda ni moglo upoštevati. Upoštevati jih ne more niti pritožbeno sodišče (496.a člen ZPP), pač pa jih bo lahko sodišče v morebitnem izvršilnem postopku, če bo tožeča stranka predlagala izvršbo za celotno terjatev, katere plačilo je s sodbo naloženo toženi stranki. Po določbi 8. točke 1. odst. 55. člena ZIZ je namreč prenehanje terjatve na podlagi dejstva, ki je nastopilo v času, ko dolžnik tega ni mogel (več) uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, eden izmed ugovornih razlogov, ki jih daje zakon dolžniku v izvršilnem postopku. Ker se je izkazalo, da izrecno uveljavljani pritožbeni razlog ni podan, prav tako ne tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (368. člena ZPP).