Jedro

Oddaljenost procesnih udeležencev od sodečega sodišča, s katerim predsednica senata utemeljuje lažjo izvedbo postopka, sicer lahko predstavlja relevantno okoliščino, vendar pa, če je prevoz potreben v vsakem primeru, ne more biti bistveno, ali bo ta trajal nekaj minut več ali manj. To velja še toliko bolj, ko okoliščine konkretnega primera ne kažejo na to, da katerikoli procesni udeleženec ne bi bil psihofizično sposoben opraviti poti na sodišče. Edina razlika, ki bi se jo doseglo s prenosom pristojnosti je torej ta, da bi se za procesne udeležence izvedel krajši prevoz, kar pa ne utemeljuje uporabe izjemnega ukrepa prenosa pristojnosti na podlagi 35. člena ZKP.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

A.

1.Zasebni tožilec A. A. je na Okrožno sodišče v Celju vložil zasebno tožbo zoper obdolženega B. B., v kateri mu očita storitev kaznivih dejanj razžalitve po drugem odstavku 158. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) in obrekovanja po drugem odstavku 159. člena KZ-1.

2.Predsednica senata predlaga prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče izven območja Višjega sodišča v Celju. Navaja, da zasebni tožilec, obdolženec ter vse priče, ki sta jih predlagala za zaslišanje, živijo na območju, ki sodi v krajevno pristojnost Okrožnega sodišče v Ljubljani, obdolženčevo bivališče pa je od sedeža Okrožnega sodišča v Celju oddaljeno okoli ure in petinštirideset minut vožnje z vozilom. Meni, da bo drugo stvarno pristojno sodišče postopek izvedlo hitreje in lažje, z manjšo izgubo za procesne udeležence.

B.

3.Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Institut prenosa krajevne pristojnosti zaradi lažje izvedbe postopka oziroma drugih tehtnih razlogov predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišča. Lažja izvedba postopka pomeni procesno ekonomičnost, ki temelji na predvidevanju, da bo delegirano sodišče potrebna procesna dejanja opravilo hitreje, z manjšimi stroški ter manjšo izgubo časa za procesne udeležence kot pa pristojno sodišče.

4.Po ustaljeni sodni praksi pa slednje samo po sebi ne more opravičevati prenosa krajevne pristojnosti in mora biti izraženo v tolikšni meri, da razlogi, ki kažejo na večjo ekonomičnost oziroma lažjo izvedbo postopka, prevladujejo nad primarnimi naveznimi okoliščinami za določitev krajevne pristojnosti.

5.Oddaljenost procesnih udeležencev od sodečega sodišča, s katerim predsednica senata utemeljuje lažjo izvedbo postopka, sicer lahko predstavlja relevantno okoliščino, vendar Vrhovno sodišče po razpoložljivih podatkih obravnavane zadeve ugotavlja, da je kraj prebivališča obdolženca in ene od (dveh) predlaganih prič po podatkih google.maps od Okrožnega sodišča v Ljubljani oddaljen okoli 52 km (približno 1 uro in 7 min), od Okrožnega sodišča v Celju pa je po najhitrejši cestni povezavi oddaljen okoli 125 km (približno 1 uro in 43 min). Navedeno pomeni, da je njun prevoz potreben v vsakem primeru in tako ne more biti bistveno, ali bo ta trajal nekaj minut več ali manj. To velja še toliko bolj, ko okoliščine konkretnega primera ne kažejo na to, da katerikoli procesni udeleženec ne bi bil psihofizično sposoben opraviti poti na sodišče. Edina razlika, ki bi se jo doseglo s prenosom pristojnosti je torej ta, da bi se za procesne udeležence izvedel krajši prevoz, kar pa ne utemeljuje uporabe izjemnega ukrepa prenosa pristojnosti na podlagi 35. člena ZKP. Zlasti pa zatrjevane okoliščine nimajo tolikšne teže upoštevaje še maloštevilčnost predlaganih prič.

6.Neposredno višje sodišče mora ob odločanju paziti tudi na procesno ekonomičnost v smislu varstva pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ko je predlagan prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ki je že nadpovprečno obremenjeno z reševanjem zadev, saj bi to lahko vodilo v nesorazmerno podaljšanje postopka, kar pa ni v korist strank postopka.

C.

7.Predsednica senata tako ni izkazala, da bi vodenje postopka pred pristojnim sodiščem predstavljalo nesorazmerno oviro za udeležence, ki presega običajne nevšečnosti, povezane z udeležbo v sodnih postopkih, poleg tega pa bi prenos krajevne pristojnosti na nadpovprečno obremenjeno stvarno pristojno sodišče lahko vodil v nesorazmerno podaljšanje postopka, zaradi česar Vrhovno sodišče predlogu za prenos krajevne pristojnosti ni ugodilo.

-------------------------------

1Prim. sklepa VSRS I Kr 38302/2015-12 z dne 26. 11. 2015, I Kr 22872/2014 z dne 24. 11. 2016 in druge.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 35, 35/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.