Jedro

11. člen Zakona o sodnih taksah, ki je podlaga za odločanje o oprostitvi plačila sodnih taks, govori o premoženjskem stanju stranke in ne morebiti tistega, ki je stranko dolžan preživljati. Za presojo premoženjskega stanja mladoletnega pritožnika je torej odločilno le njegovo premoženjsko stanje, ne pa tudi premoženjsko stanje njegovih staršev.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se glasi: „Predlogu drugo toženca, mladoletnega R.P., z dne 14.10.2015, se ugodi in se ga oprosti plačila sodne takse za pritožbo.“

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (v nadaljevanju: sodišče) zavrnilo predlog drugega toženca, mladoletnega R.P., z dne 14.10.2015, za oprostitev plačila sodnih taks.

Zoper navedeni sklep se pritožuje drugi toženec. Navaja, da se z izpodbijano odločitvijo ne strinja, saj žal nima sredstev in nima možnosti ne sposobnosti plačati sodno takso za pritožbo v višini 1.449,00 EUR. Gre za relativno visok znesek, kot ugotavlja že sodišče. Plačila tega zneska ni sposobna zagotoviti niti njegova zakonita zastopnica. Res je, da je njegov oče lastnik še ene nepremičnine, vendar s to nepremičnino ni možno ustvarjati dohodka, saj za to ni primerna, je le strošek. Tudi če njegova starša v seštevku zaslužita mesečno nekaj čez 2.000,00 EUR, je treba upoštevati kredite, pri katerih gre za starejše obveznosti, kar pomeni, da jima ostane približno 1.300,00 EUR. Če se upošteva še stroške bivanja , bi j im ostalo še manj. Ko od tega zneska odštejemo minimalni znesek za preživetje v višini 270,82 EUR, je to za tri 812,46 EUR. To pomeni, da je plačilo sodne takse enostavno nemogoče. Predlaga, da se pritožbi iz teh razlogov ugodi, in da se prizna taksna oprostitev, lahko tudi le v nekem sorazmernem znesku, ali pa se omogoči obročno odplačevanja na več mesecev in to po možnosti znižanega zneska.

Pritožba je utemeljena.

Pogoje za oprostitev plačila sodne takse je sodišče pravilno opredelilo v 3. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Vendar je spregledalo, da 11. člen Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1), ki je podlaga za odločanje o oprostitvi, govori o premoženjskem stanju stranke in ne morebiti tistega, ki jo je dolžan preživljati. Za presojo premoženjskega stanja pritožnika je torej odločilno le njegovo premoženjsko stanje, ne pa tudi premoženjsko stanje njegovih staršev, kot to zmotno meni sodišče. Plačilo sodnih taks namreč ne sodi v preživninsko obveznost staršev. Če otrok sam plačila sodnih taks ne zmore, potem je v skladu z načelom pravne in socialne države takšno stranko država dolžna oprostiti plačila sodnih taks, ne pa tega bremena naložiti na pleča preživninskega zavezanca. Sicer pa je premoženjsko stanje družinskih članov v smislu 11. člena ZST-1 treba ugotavljati zato, da se ugotovi, ali bi potencialni preživninski zavezanec ne ogrozil s plačilom sodnih taks preživljanje preživninskega upravičenca. Ne pa obratno, kot je v tej zadevi(1) .

Ker iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi sodišče ugotovilo, da ima drugi toženec dohodke ali premoženje (to je ugotovilo le za njegova starša), je bilo, upoštevaje zgoraj navedeno, treba utemeljeni pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

op. št. 1: Primerjaj odločbe VSL: IV Cp 2880/2012, IV Cp 2184/2012, II Cp 3967/201, II Cp 112/2001.