Jedro

V situaciji, ko tožena stranka ni odgovorila na dopolnitev tožbe tožeče stranke oziroma je odgovor vložila prepozno in zato ni upošteven, njene poprejšnje ugovorne navedbe pa so bile povsem pavšalne in so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku, in ki jih je nenazadnje tožeča stranka v dopolnitvi tožbe argumentirano zavrnila, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se štejejo navedbe v dopolnitvi tožbe za resnične.

Tožena stranka ne more uspeti s sklicevanjem na neizvedene dokaze nasprotne stranke. Vsaka stranka mora namreč za svoje trditve ponuditi svoje dokaze.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v celoti ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 17827/2017 z dne 6. 3. 2017 v 1. in 3. odstavku izreka, kjer je toženi stranki naloženo, da v 8 dneh plača tožeči stranki glavnico 3.295,77 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter izvršilne stroške v višini 158,00 EUR (I. točka izreka izpodbijane sodbe). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka v višini 337,35 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila (II. točka izreka izpodbijane sodbe).

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je pravočasno vložila pritožbo tožena stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne. Podredno je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba tožene stranke je bila vročena tožeči stranki, ki v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Priglasila je pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi 5. odstavka 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP).

6. Tožena stranka v pritožbi ne nasprotuje sicer pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožena stranka glede na določbe 452. člena ZPP prepozno vložila svoj odgovor na dopolnitev tožbe. Posledično sodišče prve stopnje skladno z določbo 453. člena ZPP toženkinih navedb v tej vlogi in k njej predloženih oziroma v njej predlaganih dokazov utemeljeno ni upoštevalo. Tako je zaključilo, da se štejejo navedbe v dopolnitvi tožbe za resnične (2. odstavek 214. člena ZPP).

7. Tožena stranka sodišču prve stopnje očita kršitev 2. odstavka 214. člena ZPP o domnevi priznanja nezanikanih dejstev. Po mnenju pritožnice namreč namen zanikanja tega dejstva izhaja iz njenega ugovora zoper sklep o izvršbi. S tovrstnim pritožbenim razlogovanjem pritožnica torej smiselno uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog (1. odstavek 339. člen ZPP). Kot takšna pa je navedena (domnevna) relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka v postopku v sporih majhne vrednosti neupoštevna, zato se pritožbeno sodišče do slednje ni bilo dolžno opredeljevati.1 Pripominja le, da toženkine navedbe iz njenega ugovora zoper sklep o izvršbi, da vtoževanega računa ne priznava, ker ni utemeljen in je izdan na podlagi izmišljotin, ni mogoče šteti za smiselno zanikanje navedb tožeče stranke, ki jih je ta podala v dopolnitvi tožbe z dne 28. 8. 2017 (in na ta način argumentirano zavrnila omenjene navedbe tožene stranke iz ugovora). V situaciji, ko tožena stranka ni odgovorila na dopolnitev tožbe tožeče stranke oziroma je odgovor vložila prepozno in zato ni upošteven (453. člen v zvezi s 452. členom ZPP), njene poprejšnje ugovorne navedbe pa so bile povsem pavšalne in so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku, in ki jih je nenazadnje tožeča stranka v dopolnitvi tožbe argumentirano zavrnila, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se štejejo navedbe v dopolnitvi tožbe za resnične (2. odstavek 214. člena ZPP). Ker torej tožena stranka ni prerekala navedb tožeče stranke (oziroma jih je prerekala prepozno), je sodišče prve stopnje pravilno sledilo dopolnitvi tožbe, ki je vsebovala utemeljitev zahtevka in ustrezne dokaze.

8. Tožena stranka v nadaljevanju (4. odstavek obrazložitve pritožbe) obširno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, s čimer pa uveljavlja pritožbeni razlog, ki v predmetnem sporu (majhne vrednosti) ni upošteven (1. odstavek 458. člena ZPP).

9. Prav tako tožena stranka ne more uspeti s sklicevanjem na neizvedene dokaze nasprotne stranke. Vsaka stranka mora namreč za svoje trditve ponuditi svoje dokaze.2

10. Tožena stranka se na razlog zmotne uporabe materialnega prava zgolj pavšalno sklicuje in ga vsebinsko ne opredeli in ne konkretizira, zato na ta očitek ni mogoče odgovoriti. Po presoji pritožbenega sodišča pa je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo (619. člen Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01 s spremembami, OZ)) in pravilno odločilo, da je tožena stranka vtoževani znesek dolžna plačati skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški izvršilnega ter pravdnega postopka.

11. Ker so se po vsem obrazloženem pritožbeni očitki izkazali za neutemeljene, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz I. točke izreka te sodbe (353. člen ZPP). Pri tem se je pritožbeno sodišče opredelilo le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP)

12. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s 1. odstavkom 165. člena ter 1. odstavkom 154. in 155. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, tožeča stranka pa z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve, zato pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Podobno npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 57/2014 z dne 3. 7. 2014. 2 Npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1444/2014 z dne 17. 12. 2014.