Jedro

V primerih, ko prosilcu ni mogoče očitati, da ima premoženje oziroma dohodek določene vrednosti, ki bi ga lahko uporabljal oziroma unovčil ter si iz tega zagotovil BPP, je utemeljeno, da se to premoženje oziroma dohodek pri ugotavljanju materialnega položaja ob izpolnjevanju dodatnih zakonskih pogojev izvzame.

Ob nespornem dejstvu, da se tožniku rubijo denarna sredstva na transakcijskem računu na podlagi izvršilnega naslova, zaradi česar ne more razpolagati z določenim delom svojega dohodka, in ob upoštevanju dejstva, da toženka ni upoštevala tretjega odstavka 14. člena ZBPP, je v izpodbijani odločbi izostala obrazložitev o tem, ali tožnik izkazuje izpolnjenost pogojev iz te določbe, to je upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje z dohodkom omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati da jih ni zakrivil po lastni volji. S tem bi tožnik lahko izkazal, da je upravičen do BPP.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani številka Bpp 268/2024 z 16. 7. 2024 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Povzetek izpodbijane odločbe

1.

Z izpodbijano odločbo je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju toženka) zavrnilo tožnikovo prošnjo za dodelitev (izjemne) brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev tožbe in zastopanje v postopku socialnega spora, ki se vodi pri Socialnem oddelku Delovnega in socialnega sodišče z opravilno številko V Ps 585/2024 zaradi pravice do izbire družinskega pomočnika.

2.

Iz obrazložitve izhaja, da tožnik nima družinskih članov in je samska oseba. Na podlagi podatkov Finančne uprave RS je toženka ugotovila, da je tožnik upokojen in je v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje (od marca do maja 2024) iz naslova pokojnine prejel 3.530,94 EUR neto oziroma povprečno mesečno 1.176,98 EUR, s čimer je presegel višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ki znaša 969,76 EUR. Toženka je tožnika seznanila z ugotovitvijo o neizpolnjevanju materialnih pogojev za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Tožnik je tem ugotovitvam ugovarjal in v zvezi s tem navedel, da je sodišču znano, da je duševno bolan oziroma procesno in pravdno nesposoben od leta 1994 brez ustavno varovanih pravic in je žrtev vsesplošnega ekonomskega in psihičnega nasilja, zato izpolnjuje pogoje za izjemno BPP. Zaradi nevzdržnih psihičnih težav je leta 2012 izgubil poslovno sposobnost, leta 2023 pa so ga prizadele poplave in uničile, kar mu je ostalo. Poleg tega mu od leta 2002 rubijo pokojnino, s katero ne presega cenzusa. Po pozivu sodišča, da naj tožnik obrazloženo navede razloge, na katere ni mogel vplivati in zaradi katerih se je znašel v položaju materialne ogroženosti, ter predloži v zvezi s tem dokazila, je tožnik podal dodatne navedbe.

3.

V zvezi z ugotovljenimi dohodki iz naslova pokojnine je toženka ugotovila, da je bil tožnik v stečajnem postopku, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani z opravilno številko St 1780/2020, vendar se je postopek zaključil s sklepom z dne 24. 2. 2020, ki je postal pravnomočen 27. 3. 2020 in s katerim je bil tožnik oproščen vseh obveznosti, ki mu jih je sodišče naložilo s sklepom z dne 17. 6. 2019. Pravnomočno zaključen postopek osebnega stečaja v letu 2020 ne vpliva na ugotavljanje tožnikovega premoženjskega stanja v pravno pomembnem obdobju, v katerem se preverja tožnikov materialni položaj kot pogoj za dodelitev BPP. Toženka je še ugotovila, da je tožnik v relevantnem obdobju dejansko prejel znižano pokojnino zaradi rubeža denarnih sredstev na transakcijskem računu na podlagi izvršilnega naslova z opravilno številko I 128/2022 v višini 224,02 EUR. Vendar to dejstvo ne vpliva na ugotovitev višine tožnikovega lastnega dohodka v relevantnem obdobju, saj se pri ugotavljanju tožnikovega lastnega dohodka upoštevajo vsi dohodki in prejemki iz prvega odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane po zakonu, ki ureja dohodnino ter za davke in obvezne prispevke za socialno varnost, odtegnjene od teh dohodkov. Toženka še ugotavlja, da izvršba na pokojnino oziroma izvršba na transakcijskem računu nista določeni kot zakonski izjemi za priznane BPP, zato se dejansko znižanje izplačane pokojnine ne more upoštevati pri ugotavljanju tožnikovega materialnega položaja v relevantnem obdobju.

4.

V nadaljevanju toženka ugotavlja, da tožnik ni upravičen do izjemne BPP po šesti alineji 22. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), saj je bila tožniku na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani z opravilno številko N 53/2011 z dne 18. 5. 2011 delno odvzeta poslovna sposobnost za vsa dejanja, povezana s sodnimi, upravnimi in drugimi postopki zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih. Do izjemne BPP prav tako ni upravičen na podlagi sedme alineje 22. člena ZBPP, saj je v zvezi z izkazovanjem pogoja materialne ogroženosti le posplošeno in nekonkretizirano zatrjeval materialno in psihično uničenje s strani organov in sodišč Republike Slovenije, ter da ni po lastni krivdi brez premoženja in v brezpravni, nevzdržni, socialni in duševni stiski zaradi družinskih sporov in poplav z dne 4. 8. 2023. Predlagal je vpogled v dosedanje sodne postopke, psihiatrično mnenje z dne 21. 2. 2012, izjavo z dne 13. 2. 2020 in odpravo pomanjkljivosti z dne 13. 5. 2024. Toženka je v zvezi z materialno ogroženostjo ocenila, da tožnik ni zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu glede izkazovanja pogoja položaja materialne ogroženosti v relevantnem obdobju, saj ni konkretno zatrjeval in izkazal trenutnih izrednih stroškov, ki bi ogrožali njegovo osnovno preživetje oziroma drugih trenutnih obstoječih razlogov, zaradi katerih naj bi se znašel v položaju materialne ogroženosti. Psihična in duševna stiska in odvzem poslovne sposobnosti sami po sebi niso razlogi za dodelitev BPP. Tožnikovo prošnjo za dodelitev redne in izredne BPP je toženka zavrnila, ker tožnikov lastnih dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka in ker ne izpolnjuje pogojev za dodelitev izjemne BPP.

Povzetek navedb strank

5.

Zoper izpodbijano odločbo vlaga tožnik tožbo, v kateri navaja, da toženka pri zavrnitvi obravnavane prošnje za dodelitev BPP ni upoštevala nezakonitih postopkov Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, sodišč na Tavčarjevi, sodišča v Domžalah in drugih sodišč. Sklicuje se na namen BPP iz 1. člena ZBPP in trdi, da ne more uresničiti pravice do sodnega varstva že od leta 1995 zaradi finančne obremenitve, nevzdržne socialne in duševne stiske. V poplavah 4. 8. 2023 pa je bilo uničeno še preostalo premično premoženje. Tožnikove nevzdržne ekonomske in psihične stiske so posledica številnih nezakonitih sodb, s katerimi mu je Delovno in socialno sodišče od leta 1996 dalje brez upoštevanja duševne bolezni in pravice do odvetnika kratilo socialne pravice, zaradi česar je bil od leta 1996 do leta 2001 brez dohodkov. V postopkih pred sodišči splošne pristojnosti je z zlorabami tožnikove socialne stiske, pravdne nesposobnosti in pravice do odvetnika izgubil poslovni objekt, dediščino, podjetje, zdravje, dostojanstvo in družino. Po sodbi Delovnega in socialnega sodišča je bil leta 2005 invalidsko upokojen zaradi mejno psihotičnega stanja, ki je posledica postopkov na sodiščih. V zvezi s temu pravicami je tožnik toženki predlagal vpogled v številne sodne postopke, v katerih so bile navedene zlorabe in kršena pravica do poštenega sojenja ter učinkovitih pravnih sredstev.

6.

Trdi, da je toženka zmotno ugotovila, da ne izpolnjuje pogojev iz 3., 6. in 7. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP, saj ni upoštevala, da je že od leta 2000 dalje brez premoženja, pri čemer mu je Okrajno sodišče v Domžalah v izvršilni zadevi z opravilno številko In 91/2000 nezakonito zapečatilo delavnico s stroji in opremo. Zaradi sodnih izvršb tožnik preživlja z denarnimi sredstvi v višini 952,96 EUR. Meni, da se po ZBPP pri ugotavljanju dohodkov upoštevajo le dejanski dohodki, zato izpolnjuje pogoje za redno BPP. Toženki očita, da je ignorirala dejstvo, da so ga 4. 8. 2023 prizadele poplave, v katerih je izgubil ali mu je bilo uničeno še premoženje, ki mu je ostalo po nezakonitih sodbah sodišč. V zvezi s predlaganim lastnim zaslišanjem, zaslišanjem skrbnice, treh sodnic, postavitvijo izvedenca psihiatrične stroke in ogledom na kraju samem pojasni, kaj želi s katerim dokaznim predlogom dokazati, in trdi, da se bo po tako izvedenem postopku ugotovilo, da ni po lastni krivdi duševno bolan. Kot toženec je bil v nezakonitih sodnih postopkih že od leta 1997, v katerih je izgubil vse premoženje, zato že od uveljavitve ZBPP dalje izpolnjuje pogoj iz 3. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP. Z zaslišanjem sodnic se bo po tožnikovem mnenju ugotovilo, da tožnik pred uvedbo postopka za odvzem poslovne sposobnosti v sodnih postopkih kljub duševni bolezni ni vlagal očitno nerazumnih vlog, zato od leta 2014 izpolnjuje pogoj iz 6. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP. Iz ocene poplavne škode pa je razvidno, da izpolnjuje pogoje iz 3. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP in da je upravičen do izjemne BPP. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponoven postopek.

7.

Toženka je poslala spise, ki se nanašajo na zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

Presoja sodišča

8.

Tožba je utemeljena.

9.

Predmet sodne presoje v obravnavani zadevi je pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke, s katero je zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev redne in izjemne BPP.

10.

Med strankama je sporno, ali tožnik presega postavljeno finančno mejo dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka oziroma materialnega položaja prosilca, kar po določilu 13. člena ZBPP izključuje možnost pridobitve pravice do redne BPP. Sporno je namreč, ali se pri izpolnjevanju pogojev za redno BPP glede ugotavljanja dohodkov upoštevajo dejansko prejeti dohodki. V zvezi s tem med strankama niso sporne ugotovitve toženke, 1) da je tožnik samska oseba, 2) čigar povprečna neto pokojnina je 1.176,98 EUR na mesec v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje (od marca do maja 2024), in 3) da mu je bila dejansko izplačana znižana pokojnina v relevantnem trimesečnem obdobju zaradi rubljenja denarnih sredstev na transakcijskem računu na podlagi izvršilnega naslova v izvršilni zadevi I 128/2022 v višini 224,02 EUR.

11.

V skladu s prvim odstavkom 13. člena ZBPP je do redne BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Po drugem odstavku 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke.

12.

V skladu z drugim odstavkom 14. člena ZBPP se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. V skladu s prvim odstavkom 12. člena ZUPJS se v dohodek, ki se upošteva, štejejo med drugim tudi dohodki in prejemki vseh oseb, ki so obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine (1. točka prvega odstavka 12. člena ZUPJS). Po sedmem odstavku 12. člena ZUPJS se upoštevajo dohodki in prejemki iz prvega odstavka 12. člena po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane po zakonu, ki ureja dohodnino, ter za davke in obvezne prispevke za socialno varnost, odtegnjene od teh dohodkov in prejemkov. Izjeme za priznanje BPP so določene tudi v prvem odstavku 13. člena ZUPJS pa se pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dohodek zmanjša za: 1. izplačane preživnine; sredstva, ki jih od osebe (kot preživninskega zavezanca) izterja preživninski sklad iz naslova izplačanega nadomestila preživnine oziroma sredstva, ki jih je oseba sama plačala skladu iz tega naslova za leto, v katerem se upošteva dohodek pri uveljavljanju pravic po tem zakonu; in za druge prejemke, izplačane na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov, vendar največ v višini izvršilnega pravnega naslova; in 2. periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov.

13.

Na navedeni pravni podlagi je toženka ugotovila, da izplačilo znižane pokojnine v pravno pomembnem obdobju zaradi rubljenja sredstev na transakcijskem računu na podlagi izvršilnega postopka ne vpliva na ugotavljanje tožnikovega lastnega dohodka, saj izvršba na pokojnino ni določena kot zakonska izjema za priznanje BPP, zaradi česar se dejansko znižanje izplačane pokojnine ne more upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja.

14.

Navedeno stališče toženke je zmotno, saj pri ugotavljanju tožnikovega materialnega položaja ni upoštevala tretjega odstavka 14. člena ZBPP, ki omogoča upoštevanje dejansko prejetega periodičnega dohodka pod določenimi pogoji. V skladu s tretjim odstavkom 14. člena ZBPP se namreč pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine ne glede na določbe prvega in drugega odstavka 14. člena ZBPP ne upošteva premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji.

1.Vrhovno sodišče je v zadevi X Ips 260/2017 z dne 3. 7. 2019 sprejelo stališče, da je tretji odstavek samostojna, specialna in kasnejša zakonska podlaga, na podlagi katere je mogoče pod posebnimi pogoji uveljavljati, da se določeno premoženje prosilca in njegove družine pri ugotavljanju njihovega materialnega položaja ne upošteva, če z njimi dejansko ne morejo razpolagati. Enako po navedenem stališču Vrhovnega sodišča velja tudi za nezmožnost razpolaganja z določenim delom dohodka. V zvezi s tem je Vrhovno sodišče pojasnilo, da na samostojnosti in specialnost tretjega 14. člena ZBPP napotuje že samo besedilo te določbe in da je treba izhajati iz namena BPP, zato je pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za upravičenost do BPP dejanska možnost razpolaganja s premoženjem oziroma dohodkom pravno pomembna okoliščinah. V primerih, ko prosilcu ni mogoče očitati, da ima premoženje oziroma dohodek določene vrednosti, ki bi ga lahko uporabljal oziroma unovčil ter si iz tega zagotovil BPP, je utemeljeno, da se to premoženje oziroma dohodek pri ugotavljanju materialnega položaja ob izpolnjevanju dodatnih zakonskih pogojev izvzame.

2.Ob nespornem dejstvu, da se tožniku rubijo denarna sredstva na transakcijskem računu na podlagi izvršilnega naslova v izvršilni zadevi I 128/2022 v višini 224,02 EUR, zaradi česar ne more razpolagati z določenim delom svojega dohodka, in ob upoštevanju dejstva, da toženka ni upoštevala tretjega odstavka 14. člena ZBPP, je v izpodbijani odločbi izostala obrazložitev o tem, ali tožnik izkazuje izpolnjenost pogojev iz te določbe, to je upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje z dohodkom omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati da jih ni zakrivil po lastni volji. S tem bi tožnik lahko izkazal, da je upravičen do BPP.

3.Glede na navedeno je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava (4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1)), v posledici česar je bilo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje (2. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1), in zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek. V tem postopku bo toženka morala ob pravilni uporabi materialnega prava, to je ob upoštevanju razlage tretjega odstavka 14. člena ZBPP, preizkusiti, ali so podane pravno pomembne okoliščine v zvezi z izvršilnim postopkom in posledično nezmožnostjo razpolaganja z delom dohodka, ki bi lahko privedle do drugačne odločitve glede tožnikove upravičenosti do BPP.

4.Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.