Jedro

Izrek varstvenega ukrepa odvzema deviz, ki so bile predmet prekrška, po določbi 1. točke 202. člena zakona o prekrških ni podlaga za zahtevo za sodno varstvo.

Izrek

Zahteva zagovornika kaznovanega za sodno varstvo se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

Republiška devizna inšpektorica je z odločbo spoznala kaznovanega za odgovornega za prekršek po čl. 86/I točka 1 zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS št. 1/91-I) in ga kaznovala z 8.000,00 SIT denarne kazni, izrekla pa mu je tudi varstveni ukrep odvzema 12.400 DEM. Zagovornikovo pritožbo je Republiški senat za prekrške z uvodoma navedeno odločbo zavrnil kot neutemeljeno in potrdil odločbo organa za prekrške prve stopnje.

V zahtevi za sodno varstvo, ki jo je vložil zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi kršitve materialnega zakona, je zagovornik predlagal, naj se odločbi o prekršku prve in druge stopnje razveljavita in zadeva vrne v nov postopek.

Zahteva za sodno varstvo ni dovoljena.

Drugostopenjsko odločbo o prekršku je mogoče po določbi čl. 202 točka 2 zakona o prekrških izpodbijati le, če je bila kaznovanemu izrečena denarna kazen nad 15.000,00 SIT. Ker je bila kaznovanemu izrečena denarna kazen 8.000,00 SIT, kar je nižja denarna kazen, kot je mejni znesek nad 15.000,00 SIT, pri katerem bi šele lahko vložil zahtevo za sodno varstvo, je moral senat Vrhovnega sodišča RS po čl. 204/II zakona o prekrških zagovornikovo zahtevo zavreči kot nedovoljeno.

Tudi odvzem 12.400 DEM, ki so bile predmet prekrška, ne more biti podlaga za vložitev zahteve za sodno varstvo. Pri tem gre namreč za varstveni ukrep odvzema predmetov, ki pa po določbi čl. 202 točka 1 zakona o prekrških ne more biti podlaga za zahtevo za sodno varstvo.