Jedro

Izvedenec cestnoprometne stroke je izračunal hitrost tožničinega vozila glede na poškodbe slednjega in ugotovil, da tožnica pred trčenjem ni vozila več kot 45 km/h. Izračun hitrosti tožničinega vozila pred trčenjem je bila naloga izvedenca cestnoprometne stroke in ta je to hitrost tudi izračunal.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek s katerim je tožnica zahtevala od tožene stranke plačilo 3.500,00 EUR zaradi škode, ki ji je nastala v prometni nesreči - trčenju s srno 28. 8. 2017. 2. Takšno sodbo s pravočasno pritožbo izpodbija tožeča stranka. Izpodbija jo v celoti in uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom razveljavitve izpodbijane sodbe in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica v pritožbi trdi, da je po dopolnitvi izvedenskega mnenja izvedenca cestnoprometne stroke podala pripombe v pripravljalni vlogi dne 6. 11. 2019. Graja izračun izvedenca glede sil, ki so delovale na tožnico in izvedencu očita, da je pri izračunu neutemeljeno uporabil hitrost med 70 in 90 km/h, čeprav je bil edini podatek, ki ga je povedala tožnica 90 km/h. Pri svojih izračunih je izhajal iz špekulacije, da je tožnica že pred trčenjem v srno zavirala in v srno trčila s hitrostjo 45 km/h. Izvedenec tako pri izračunu ni uporabil pravilnih podatkov.

6. Izvedenec cestnoprometne stroke je izračunal hitrost tožničinega vozila glede na poškodbe slednjega in ugotovil, da tožnica pred trčenjem ni vozila več kot 45 km/h. Izračun hitrosti tožničinega vozila pred trčenjem je bila naloga izvedenca cestnoprometne stroke in ta je to hitrost tudi izračunal. Tožnica je tik pred trkom vozila 40 do 50 km/h, kar je izvedenec ugotovil glede na poškodbe vozila, ugotovil je pač drugačno hitrost kot jo je zatrjevala tožnica pri čemer ne gre za špekulacije izvedenca ampak za njegov izračun zaradi katerega ga je sodišče prve stopnje tudi postavilo.

7. Izvedenec medicinske stroke je pravilno uporabil hitrost, ki jo je izračunal izvedenec cestnoprometne stroke, saj izvedenec medicinske stroke hitrosti vozila pred trkom ne zna izračunati in je pravilno povzel izračun izvedenca cestnoprometne stroke, ki je strokovnjak za to področje.

8. Sodba ima razloge o odločilnih dejstvih to je o hitrosti s katero je tožnica trčila v srno, ki jo je izračunal izvedenec cestnoprometne stroke in o tem kakšne poškodbe so na vozilu pri tem nastale.

9. Sodišče prve stopnje je delovanje sil, ki so delovale na tožnico ugotovilo na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca cestnoprometne stroke in izvedenca medicinske stroke in je dejansko stanje na podlagi obeh izvedenskih mnenj ugotovilo pravilno. Kršitev po 2. točki 338. člena ZPP tako ni podana.

10. Sodišče prve stopnje je povzelo mnenje izvedenca, ki je izračunal hitrost vozila tožnice pred trčenjem to je 45 km/h in s tem ugotovil drugačno dejansko stanje kot ga je zatrjevala tožnica in se je s tem tudi opredelil do trditev tožnice, da je vozila 90 km/h. 11. Pritožbeni razlogi niso podani pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka na katere morajo paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

12. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. in prvi odstavek 163. in 155. člen ZPP).