Jedro

Obdolžencu je zagotovljena pravica do izjave (22. člen URS), če predsednik sodišča, ki odloča o zadevi za izločitev sodnika pred svojo odločitvijo seznani obdolženca z izjavo sodnika, ki jo poda v skladu s tretjim odstavkom 42. člena ZKP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne predsedniku Okrožnega sodišča v Ljubljani v ponovno odločitev.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani zavrnil zahtevo za izločitev preiskovalne sodnice A. A. in višje strokovne sodelavke B. B. v zadevi X Kpr 54841/2016, ki se vodi na preiskovalnem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani.

2. Navedeno odločitev je s pritožbo izpodbijala zagovornica obdolženega C. C. Predlagala je, da se pritožbi ugodi in da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zahtevi za izločitev preiskovalne sodnice in strokovne sodelavke ugodi.

3. Pritožba je utemeljena v obsegu in zaradi razlogov, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju.

4. Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da preizkuša pravilnost in zakonitost sklepa v okviru pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa le glede vprašanja iz petega odstavka 402. člena ZKP.

5. Povzetek relevantnega procesnega dejanskega stanja je sledeč. Zagovornica obdolženega C. C. je zahtevala izločitev preiskovalne sodnice A. A., ki ji je dodeljena v delo kazenska preiskava, vodena pod opr. št. X Kpr 54841/2016. Posamezna preiskovalna dejanja zanjo opravlja strokovna sodelavka B. B. Ko je zagovornica vložila zahtevo za izločitev sodnice in strokovne sodelavke sta sodnica in strokovna sodelavka skladno s tretjim odstavkom 42. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) podali izjavi. V nadaljevanju je nato predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani tako na podlagi navedb v zahtevi za izločitev kakor tudi v obeh izjavah in podatkih spisa odločil tako kot je že uvodoma navedeno, zahtevo za izločitev sodnice in strokovne sodelavke zavrnil, ne da bi pred tem obdolženca in njegovo zagovornico seznanil z navedbami v pisnih izjavah sodnice in strokovne sodelavke. Prav to vprašanje, ki je v tem pritožbenem odločanju bilo tudi odločilno za pritožbeni senat pa utemeljeno izpostavlja pritožbena obrazložitev. Sodišče druge stopnje se strinja s pritožnico, da mora biti obdolžencu na podlagi načela kontradiktornosti, ki je izraz pravice do poštenega sojenja iz Ustave (člen 29) in Evropske konvencije o človekovih pravicah, EKČP (6. člen) omogočeno, da se seznani z vsemi vlogami in listinami v spisu. Poleg tega osnovnega pravnega jamstva pa se pritožnica utemeljeno sklicuje tudi na določila 22. člena Ustave, ki opredeljuje upravičenja obdolženca, da se o dejstvih, ki so pomembna za njegov status, tudi izjasni. Skratka, obdolžencu v postopku izločanja sodnice in strokovne sodelavke ni bila zagotovljena ustavna pravica do izjave, ki jo opredeljuje 22. člen.

6. Res je, da procesni zakon ne ureja posebej postopka glede seznanitve z izjavami izločevanega sodnika ali strokovnega sodelavca, vendar pa mora sodišče upoštevati ne samo matični procesni zakon, ampak tudi Ustavo.1 To vprašanje se je že večkrat izpostavilo zlasti v ustavnosodnih presojah (primeroma odločba Ustavnega sodišča RS št. Up-500/15-13 z dne 20. 7. 2015). Še preje pa odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-55/04, Up-90/04, ko se je Ustavno sodišče prav tako ukvarjalo s problematiko, da mora sodišče omogočiti zlasti v kazenskih postopkih, da se obdolženci seznanijo z dokazi in argumenti, ki lahko vplivajo na odločitev sodišča ter da se do njih tudi opredelijo. Takšna procesna pomanjkljivost pa je bila zagrešena v izpodbijanem sklepu. Zato je pritožbeno sodišče, ne da bi presojalo (ne)utemeljenost pritožbe glede izločitve odločilo, da se izpodbijani sklep razveljavi in da se zadeva vrne predsedniku Okrožnega sodišča v Ljubljani v ponovno odločitev, ki bo moral pred izdajo sklepa seznaniti z vročitvijo obeh izjav sodnice in strokovne sodelavke obdolženega C. C. ter njegovo zagovornico.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je navedena odločitev odstopala od dosedanje prakse, ko je pritožbeno sodišče odločalo o pritožbah zoper sklep o (ne)izločitvi preiskovalnega sodnika. Vendar pa je bila pričujoča odločitev sprejeta zaradi utemeljenih pritožbenih navedb pritožnice. Če pritožba predstavljenega vsebinskega sklopa ne bi vsebovala, pa bi potem pritožbeno sodišče moralo presojati pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti izločitve sodnice oziroma strokovne sodelavke.

1 Po 125. členu Ustave so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije vezani na ustavo in zakon.