Jedro

Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da dejstvo, da je bila s sodbo Višjega deželnega sodišča v Dresdnu 10 U 1028/25 z dne 25. 9. 2025 zamudni sodbi 8 O 1449/24 odvzeta pravnomočnost, ne preprečuje izvršbe. Omenjena zamudna sodba je bila namreč v skladu z nemškim procesnim pravom razglašena za začasno izvršljivo, kar po nemškem pravu zadošča za izvršbo pred pravnomočnostjo zamudne sodbe. Po določbi 39. člena Uredbe Bruselj I bis je odločba, ki je izvršljiva v eni državi članici, izvršljiva tudi v drugih državah članicah. Sodišče prve stopnje je opozorilo, da je po načelu stroge formalne legalitete izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov dokler ta ni razveljavljen, spremenjen ali odpravljen (4. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).

46. člen Uredbe Bruselj I bis določa, da se na zahtevo osebe, zoper katero se zahteva izvršitev, izvršitev sodne odločbe zavrne na podlagi tega, da obstaja eden od razlogov iz člena 45, ki med drugim določa kot primer za zavrnitev priznanja sodne odločbe tudi, če je bila sodna odločba izdana v odsotnosti toženca, če tožencu ni bilo vročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravil obrambo, razen če toženec ni začel postopka za izpodbijanje sodne odločbe, čeprav je imel to možnost (odstavek 1b).

O predlogu za zavrnitev priznanja tuje sodne odločbe se ne odloča v ugovornem postopku zoper sklep o izvršbi (izdan na podlagi take tuje sodne odločbe), ampak je v prvem odstavku 42.b člena ZIZ urejen poseben postopek: "Za izvedbo postopka izvršitve tuje odločbe, tuje poravnave oziroma tuje javne listine v Republiki Sloveniji po določbah Uredbe 1215/2012/EU ali Uredbe 606/2013/EU, pri kateri ni treba izvesti postopka priznanja in izvršitve, dolžnik oziroma zainteresirana stranka pa ima v Republiki Sloveniji pravico vložiti predlog za zavrnitev priznanja, predlog za odločitev, da ni razlogov za zavrnitev priznanja ali predlog za zavrnitev izvršitve tuje odločbe, tuje poravnave ali tuje javne listine, je pristojno okrožno sodišče." Gre torej za poseben postopek, ki se vodi pred okrožnim sodiščem. Dolžnik je tak postopek sprožil in se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod I R 496/2025. Vse to pa ne glede na upnikove pritožbene razloge pomeni, da je v trenutku odločanja o ugovoru sporna zamudna sodba še vedno izvršljiva. Na tako odločitev ne vplivajo pritožbene trditve, da je OLG Dresden ugotovilo, da vročitev zamudne sodbe dolžniku ni bila veljavna in je dolžnikov ugovor zoper zamudno sodbo pravočasen. Kot rečeno, bo to predmet presoje v postopku I R 496/2025, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Tudi trditev, da nemška 707 in 719 člen ZPO dolžniku, ki je vložil pravočasen ugovor (Einspruch) omogočata, da zahteva ustavitev začasne izvršljivosti, zlasti ko so ugotovljene hude procesne napake, kot je neveljavna vročitev. Tudi če taka okoliščina predstavlja materialni dokaz za aktivacijo izključitvenega razloga po členu 45(1)(b) Uredbe Bruselj I bis in če odločba ne more biti priznana v Republiki Sloveniji, to ne pomeni, da izvršilno sodišče takšne okoliščine ugotavlja v ugovornem postopku, ampak gre ponovno za vprašanja, o katerih se odloča v postopku po prvem odstavku 42.b člena ZIZ, za katerega je pristojno okrožno sodišče.

Izrek

I.Pritožba zoper sklep z dne 16. 3. 2026 o zavrnitvi ugovora se zavrne in se sklep potrdi.

II.Pritožbi zoper sklep z dne 16. 3. 2026 o zavrnitvi predloga za odlog se ugodi in se odločitev spremeni tako, da se izvršba odloži do pravnomočne odločitve Okrožnega sodišča v Ljubljani o predlogu dolžnika za izvršitev tuje sodne odločbe, ki se vodi pod I R 496/2025.

III.Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanima sklepoma (oba sta z dne 16. 3. 2026) je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov ugovor in predlog za odlog izvršbe.

2.Zoper oba sklepa je dolžnik vložil pritožbo, v kateri uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga, da se oba sklepa spremenita in se ugodi ugovoru in predlogu za odlog izvršbe, podrejeno, da se sklepa razveljavita in zadeva vrne v ponovno določanje sodišču prve stopnje. Posamezne pravno pomembne navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje tudi odgovorjeno.

3.Upnika obema pritožbama nasprotujeta in predlagata njuno zavrnitev.

O PRITOŽBI ZOPER SKLEP O ZAVRNITVI UGOVORA

Pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora ni utemeljena.

4.Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da dejstvo, da je bila s sodbo Višjega deželnega sodišča v Dresdnu 10 U 1028/25 z dne 25. 9. 2025 zamudni sodbi 8 O 1449/24 odvzeta pravnomočnost, ne preprečuje izvršbe. Omenjena zamudna sodba je bila namreč v skladu z nemškim procesnim pravom razglašena za začasno izvršljivo, kar po nemškem pravu zadošča za izvršbo pred pravnomočnostjo zamudne sodbe. Po določbi 39. člena Uredbe Bruselj I bis je odločba, ki je izvršljiva v eni državi članici, izvršljiva tudi v drugih državah članicah. Sodišče prve stopnje je opozorilo, da je po načelu stroge formalne legalitete izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov dokler ta ni razveljavljen, spremenjen ali odpravljen (4. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).

5.46. člen Uredbe Bruselj I bis pa določa, da se na zahtevo osebe, zoper katero se zahteva izvršitev, izvršitev sodne odločbe zavrne na podlagi tega, da obstaja eden od razlogov iz člena 45, ki med drugim določa kot primer za zavrnitev priznanja sodne odločbe tudi, če je bila sodna odločba izdana v odsotnosti toženca, če tožencu ni bilo vročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravil obrambo, razen če toženec ni začel postopka za izpodbijanje sodne odločbe, čeprav je imel to možnost (odstavek 1b).

6.Za odločitev v tej zadevi je pomembno, da se o predlogu za zavrnitev priznanja tuje sodne odločbe ne odloča v ugovornem postopku zoper sklep o izvršbi (izdan na podlagi take tuje sodne odločbe), ampak je v prvem odstavku 42.b člena ZIZ urejen poseben postopek: "Za izvedbo postopka izvršitve tuje odločbe, tuje poravnave oziroma tuje javne listine v Republiki Sloveniji po določbah Uredbe 1215/2012/EU ali Uredbe 606/2013/EU, pri kateri ni treba izvesti postopka priznanja in izvršitve, dolžnik oziroma zainteresirana stranka pa ima v Republiki Sloveniji pravico vložiti predlog za zavrnitev priznanja, predlog za odločitev, da ni razlogov za zavrnitev priznanja ali predlog za zavrnitev izvršitve tuje odločbe, tuje poravnave ali tuje javne listine, je pristojno okrožno sodišče." Gre torej za poseben postopek, ki se vodi pred okrožnim sodiščem. Dolžnik je tak postopek sprožil in se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod I R 496/2025. Vse to pa ne glede na upnikove pritožbene razloge pomeni, da je v trenutku odločanja o ugovoru sporna zamudna sodba še vedno izvršljiva. Na tako odločitev ne vplivajo pritožbene trditve, da je OLG Dresden ugotovilo, da vročitev zamudne sodbe dolžniku ni bila veljavna in je dolžnikov ugovor zoper zamudno sodbo pravočasen. Kot rečeno, bo to predmet presoje v postopku I R 496/2025, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Tudi trditev, da nemška 707 in 719 člen ZPO dolžniku, ki je vložil pravočasen ugovor (Einspruch) omogočata, da zahteva ustavitev začasne izvršljivosti, zlasti ko so ugotovljene hude procesne napake, kot je neveljavna vročitev. Tudi če taka okoliščina predstavlja materialni dokaz za aktivacijo izključitvenega razloga po členu 45(1)(b) Uredbe Bruselj I bis in če odločba ne more biti priznana v Republiki Sloveniji, to ne pomeni, da izvršilno sodišče takšne okoliščine ugotavlja v ugovornem postopku, ampak gre ponovno za vprašanja, o katerih se odloča v postopku po prvem odstavku 42.b člena ZIZ, za katerega je pristojno okrožno sodišče in ki ga je dolžnik že sprožil.

O PRITOŽBI ZOPER ZAVRNITEV PREDLOGA ZA ODLOG IZVRŠBE

Pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe je utemeljena.

1.Ko je odločalo o ugovoru sodišče prve stopnje ugotovilo obstoj objektivnega pogoja iz 10. točke 71. člena ZIZ (če je dolžnik vložil predlog za zavrnitev izvršitve tuje odločbe, tuje poravnave ali tuje javne listine na podlagi Uredbe 1215/2012/EU ali Uredbe 606/2013/EU), ni pa ugotovilo obstoja subjektivnega pogoja.

2.Subjektivni pogoj je dolžnik utemeljeval z navedbami, da je 25-letni študent, ki od svoje družbe A, d. o. o., prejema 900 EUR plače mesečno. Zaradi rubeža 625,57 EUR ima negativno stanje na računu in težave pri plačevanju eksistencialnih obveznosti. Nima drugega materialnega premoženja, zato je njegovo preživljanje precej oteženo. Sodišče prve stopnje pa je potem povzelo navedbe upnika iz vloge z dne 31. 7. 2025, s katero je odgovoril na dolžnikov ugovor (podredno predlog za odlog izvršbe): da ima dolžnik urno postavko 250 EUR, da letno zasluži 300.000 EUR, da je prejel od upnika plačano 173.261 EUR, da si je sam nakazoval z računa upnika... Upnik je vlogi priložil tudi dopis pooblaščenca dolžnika z dne 14. 7. 2025, v katerem so napisana ta dejstva. V 14. točki obrazložitve je sodišče prve stopnje obrazložilo, da so trditve dolžnika o nenadomestljivi škodi pavšalne in nedokazane.

3.Pomembno je, da je dolžnik v vlogi z dne 3. 11. 2025, s katero je odgovoril na prej navedeno vlogo upnikov, opozoril, da listina, na katero se sklicujeta upnika v navedeni vlogi, predstavlja listino, ki vključuje konkretno ponudbo za poravnavo, ki je bila predložena v pogajanjih. Na vse to dolžnik ponovno opozarja v pritožbi. Po vpogledu v sporni dopis z dne 14. 7. 2025 je mogoče ugotoviti, da gre res za listino, namenjeno pogajanjem med strankama, ki vključuje tudi poravnalno ponudbo. V zvezi s tem 309.a člen ZPP določa, da listin, ki vključujejo konkretne ponudbe nasprotne stranke za poravnavo, ki so bile predložene v pogajanjih ali postopkih za sporazumno rešitev spora, <em>ni dopustno predložiti kot dokaz</em> v pravdnem postopku." V izvršilnem postopku se določbe ZPP uporabljajo smiselno v skladu s 15. členom ZIZ, zato takih listin tudi v izvršilnem postopku ni dopustno uporabiti kot dokaz in je tak dokaz nedovoljen.

4.Ker se je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju nenadomestljive škode oprlo na nedovoljen dokaz, je sklep o zavrnitvi odloga obremenjen z bistveno kršitvijo postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sklepa.

5.Očitano kršitev je pritožbeno sodišče odpravilo tako, da je samo odločilo o predlogu za odlog izvršbe. Objektivni pogoj, ki mora biti po prvem odstavku 71. člena ZIZ podan za odlog izvršbe, je ugotovilo že sodišče prve stopnje: dolžnik vložil predlog za zavrnitev izvršitve tuje odločbe, tuje poravnave ali tuje javne listine na podlagi Uredbe 1215/2012/EU ali Uredbe 606/2013/EU, kar pomeni okoliščino iz 10. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ.

6.Po presoji pritožbenega sodišča (ki ni upoštevalo trditev in dokazov, za katere je bilo ugotovljeno, da niso dovoljeni1) pa je izpolnjen tudi subjektivni pogoj, saj je dolžnik za verjetno izkazal, da bi s takojšnjo izvršbi pretrpel težko nadomestljivo škodo in da je ta večja od tiste, ki lahko zaradi odloga nastane upnikoma. Dejstva, povzeta v 9. točki obrazložitve, je dolžnik potrdil s predložitvijo potrdila o statusu študenta, prav tako je za zadnje tri mesece pred vložitvijo predloga za odlog predložil potrdilo, da prejema mesečno plačo cca 900 EUR, in izpisek banke z dne 4. 7. 2025, iz katerega je razvidno, da je dolžniku banka na podlagi sklepa o izvršbi z računa trgala celoten znesek, ki je bil na njem (625,57 EUR) in je zato trenutno stanje na računu (ob vložitvi predloga za odlog izvršbe) negativno: -3,10 EUR. Pritožbeno sodišče glede na te trditve in predložena dokazila šteje, da je dolžnik verjetno izkazal, da je med celotno terjatvijo upnikov in dolžnikovimi mesečnimi prihodki tako nesorazmerje, da bi imel dolžnik (za katerega ni izkazano, da bi imel drugo materialno premoženje), če izvršba ne bo odložena, precejšnje težave pri plačilu obveznosti v zvezi s stanovanjskimi stroški, prehrano in izobraževanjem. Pritrditi velja dolžniku tudi v delu, ko navaja, da upnika, ki sta uspešni programerski podjetji iz Nemčije, zaradi odloga ne bi utrpeli nobene škode oz. bi bila ta neprimerljiva s škodo, ki bi jo utrpel dolžnik.

7.Ker sta izpolnjena oba pogoja za odlog izvršbe je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu ugodilo in sklep spremenilo tako, da se izvršba odloži do pravnomočne odločitve Okrožnega sodišča v Ljubljani o predlogu dolžnika za izvršitev tuje sodne odločbe, ki se vodi pod I R 496/2025 (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8.Kot je bilo pojasnjeno (6. točka obrazložitve), pritožba zoper sklep o ugovoru ni utemeljena. Ker v tem delu tudi ni kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je pritožbeno sodišče to pritožbo zavrnilo in sklepe o zavrnitvi ugovora potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9.Dolžnik je bil uspešen s pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za odlog, neuspešen pa s pritožbo zoper sklep o zavrnitvi ugovora, ravno obraten pa je uspeh upnikov. Glede na to je upoštevaje vse okoliščine primera ustrezno, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1Glej 9. in 10. točka te obrazložitve.