Jedro

Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom prvostopenjskega, da je tožnica s sklenitvijo dodatka toženko pooblastila poravnati tožničin dolg oziroma pristala, da toženka nakaže preostanek kupnine na račun upnice skladno z izjavo o nameri. To je toženka tudi storila in preostanek kupnine nakazala na račun pooblaščenca CSD. Zato toženka neutemeljeno zahteva plačilo kupnine, ki jo je toženka nakazala upnici, da je omogočila prevzem bremen proste nepremičnine. Če nakazani znesek presega dejanski dolg do upnice, pa bo tožnica zoper upnico lahko uveljavljala zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve in zahtevala vračilo preplačila.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni, tako da se pravdni stroški toženke znižajo za 45,90 EUR in je tožnica dolžna povrniti toženki 1.908,99 EUR (namesto 1.954,89 EUR) pravdnih stroškov.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba sodišče prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem bi toženka morala tožnici plačati 42.206,43 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Tožnici je naložilo plačilo 1.954,89 EUR pravdnih stroškov toženke (II. točka izreka) in dopustilo stransko intervencijo Centra za socialno delo X (III. točka izreka).

2. Tožnica v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da s podpisom dodatka, ki vsebuje neznan znesek dolga, ni pripoznala (niti priznala) obstoja dolga do upnice D. V., niti ni pooblastila toženke iz prejete kupnine poplačati upnici dolg v poljubni višini brez njenega soglasja. Pojasnjuje, da je dodatek h kupoprodajni pogodbi, ki vsebuje sporen in nejasen zapis, pripravila delavka toženke. Poudarja, da iz vsebine dodatka izhaja, da je le tožnica upravičena razrešiti vprašanje izbrisa plomb do 26. 6. 2012 oziroma v obdobju dveh mesecev od podpisa dodatka. Toženka pa je bila upravičena poplačati dolgove šele po tem, ko bo nepremičnina prosta bremen in plomb. Zato je bilo 7. 6. 2012 opravljeno poplačilo v nasprotju s pogodbenimi določili in pooblastilom, saj se takrat še ni iztekel dvomesečni rok za izbris plomb s strani tožnice. Toženka je prekršila določila dodatka o tem, kdaj lahko poplača dolgove iz prejete kupnine ter pravila in načela ravnanja strokovnjaka, ker pred izplačilom upnici ni preverila dejanskega obstoja dolga, niti ni pridobila soglasja tožnice. Opozarja, da je v izvršilnem postopku nasprotovala obstoju dolga, dolg pa v postopku tudi ni bil ugotovljen. Plombi torej nista bili opravičeni in ni pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da je tožnica za dolg vedela. Sodišču očita, da ni obrazložilo višine dolga, tj. zakaj je enak ali višji od izplačanih 42.206,43 EUR, čeprav je v dodatku naveden le neznan znesek dolga. Po mnenju pritožnice ni jasno, kako je zaslišanje prič K. V. (kupke), zakonitega zastopnika toženke ter odvetnika B. R. potrdilo, da je tožnica odobrila plačilo spornega zneska. Izpodbija tudi stroškovno odločitev in navaja, da je sodišče neutemeljeno priznalo postavko posvet s stranko in pregled listin ter postavko poziv k stranski intervenciji. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe in ugoditev tožbenemu zahtevku v celoti oziroma podredno njeno razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje.

3. Toženka na vročeno pritožbo ni odgovorila. Stranski intervenient v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena glede glavne stvari, delno je utemeljena le glede odločitve o stroških postopka.

5. Tožnica je zahtevala „izpolnitev prodajne pogodbe“, tj. da ji toženka (nepremičninska posrednica) izplača 42.206,43 EUR kupnine. Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je tožnica kot prodajalka s posredovanjem toženke 7. 3. 2012 sklenila prodajno pogodbo za stanovanje št. 15, Ulica G. 7, (priloga A3), ki jo je sestavila delavka toženke. Z dodatkom 26. 4. 2012 (A4) so bili spremenjeni plačilni pogoji, in sicer je bilo dogovorjeno, da kupka 4.000,00 EUR kot aro izroči tožnici ob sklenitvi pogodbe, medtem ko preostanek kupnine 51.000,00 EUR nakaže na fiduciarni račun toženke. Toženka je bila pred nakazilom preostanka kupnine tožnici upravičena iz prejetega zneska poplačati dolgove, ki se nanašajo na nepremičnino (v točkah 1 do 9 dodatka) v znesku 2.272,24 EUR in neznan znesek do upnice D. V. iz naslova plomb, vpisanih v zemljiško knjigo (v točki 10 dodatka). Tožnica je trdila, da neznani znesek do upnice (za katerega sta bili vpisani plombi) zajema zgolj neplačane in zapadle zneske oskrbnine za upnico D. V. v višini 6.521,33 EUR. Zato je menila, da bi ji morala toženka (po poplačilu dolgov) izplačati 42.206,43 EUR kupnine (glej tožbene trditve na list. št. 3). Toženka je ugovarjala, da je neznani dolg tožnice iz 10. točke presegal preostanek kupnine, zaradi česar je celotni znesek 48.727,76 EUR nakazala odvetniku B. R. (B5), ki je bil pooblaščenec Centra za socialno delo (tj. skrbnika za posebni primer upnice D. V.). Opravljeno nakazilo odvetniku B. R. v višini 48.727,76 EUR ni bilo sporno.

6. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da sta se pogodbeni stranki z dodatkom 26. 4. 2012 (A4) dogovorili, da se zaradi neporavnanih obveznosti za obratovalne stroške in novih plomb, ki so se pojavile na nepremičnini zaradi zahtevka upnice D. V., kupnina poplača drugače oziroma se preostanek kupnine 51.000,00 EUR nakaže na račun toženke(2). Ta lahko iz prejetega zneska poravna vse dolgove, ki se nanašajo na predmetno nepremičnino (DURS, obratovalni stroški, ostali morebitni dolgovi ...), takoj po tem, ko je nepremičnina prosta vseh bremen in plomb ter lahko kupka pridobi lastništvo na predmetni nepremičnini. Stanje dolga do upnikov na nepremičnini dne 16. 4. 2012 je vključevalo zneske v točkah od 1 do 9 in neznani znesek v 10. točki do upnice D. V. (ki se nanaša na dve plombi), katerega višina je bila sporna. Iz dodatka nadalje izhaja, da prodajalka zagotovi vse potrebno, da se lastništvo prenese na kupko prosto vseh bremen, če kupnina ne bi zadoščala za poplačilo vseh dolgov. Kupka s plačilom preostanka kupnine na fiduciarni račun toženke poravna vse obveznosti po prodajni pogodbi, prodajalka pa se zaveže v 60ih dneh od sklenitve dodatka zagotoviti, da se izbrišejo plombe iz zemljiške knjige.

7. Pritožba neutemeljeno navaja, da je bilo 7. 6. 2012 opravljeno poplačilo upnice D. V. preuranjeno, ker še ni potekel dvomesečni rok za izbris plomb s strani tožnice. Tožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje namreč ni nasprotovala upravičenju toženke poravnati dolgove iz 1-10. točke dodatka. Ni torej ugovarjala, da je toženka predčasno poravnala zneske iz 1. do 9. točke dodatka v skupni višini 2.272,24 EUR, niti ni nasprotovala pooblastilu toženke plačati upnici 6.521,33 EUR iz naslova neplačanih in zapadlih zneskov oskrbnine (glej tožbene trditve na list. št. 3). Navedbe, da je bila toženka upravičena poplačati dolgove šele po 26. 6. 2012, ko je potekel dvomesečni rok od sklenitve dodatka, oziroma po tem, ko bi bila nepremičnina prosta bremen in plomb, torej predstavljajo nedovoljene pritožbene novote (337. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), ki jih pritožbeno sodišče ne sme in ne more upoštevati, saj toženka ni navedla, zakaj teh trditev ni mogla podati pravočasno. Enako velja za pritožbene očitke, da tožnica s podpisom dodatka ni priznala obstoja dolga do upnice D. V. Že iz tožbenih trditev je namreč razbrati, da tožnica obstoj dolga priznava (čeprav zgolj v višini 6.521,33 EUR). Ne drži torej, da je bilo plačilo opravljeno brez privolitve tožnice, saj je soglašala, da toženka iz preostanka kupnine poravna tako nesporne zneske iz 1. do 9. točke v višini 2.272,24 EUR, kakor tudi znesek dolga iz 10. točke v višini 6.521,33 EUR (list. št. 3). Ob tem dejstvo, da je v izvršilnem postopku tožnica nasprotovala obstoju dolga, ne pomeni, da je bil obstoj dolga sporen tudi v konkretnem postopku. Tožnica je namreč priznala obstoj 6.521,33 EUR dolga do upnice, torej je bila sporna le njegova višina (in ne tudi obstoj).

8. S sklenitvijo dodatka je tožnica pooblastila toženko, da poplača upnico v višini dejanskega dolga (in ne v katerikoli višini). Iz 10. točke izhaja, da se neznani dolg nanaša na upnico D. V. in plombi Dn 76467/2012 s 30. 3. 2012 ter Dn 84687/2012 z 10. 4. 2012, kjer je bilo mogoče preveriti podlago (in višino) terjatve. Če je tožnica menila, da znaša resnični dolg zgolj 6.521,33 EUR, bi mandat v 10. točki dodatka lahko omejila na izplačilo nespornega zneska. Tožnici namreč ni mogla ostati neznana višina vtoževanega dolga upnice D. V., v zvezi s katerim sta bili vpisani plombi na nepremičnini (ki je bila predmet prodaje), saj je bil zoper njo izdan sklep o začasni odredbi za zavarovanje denarne terjatve v višini 100.245,00 EUR (priloga B6). Ob povedanem pritožba ne more uspeti z očitki, da sodišče ni obrazložilo, zakaj tožničin dolg do upnice presega oziroma je enak vtoževanemu znesku 42.206,43 EUR. Da je tožničin dolg presegal preostanek kupnine namreč izhaja tako iz izvršilnega spisa (in z njim povezanimi plombami), kakor tudi iz izpovedb zakonitega zastopnika toženke(3), pooblaščenca CSD (tj. skrbnika za posebni primer upnice) B. R.(4), kupke K. V.(5) in odločbe CSD o razrešitvi tožnice kot skrbnice za posebni primer za D. V.(A7)(6). To pa nenazadnje potrjuje tudi besedilo dodatka, da prodajalka zagotovi vse potrebno, da se lastništvo prenese na kupko prosto vseh bremen, če kupnina ne bi zadoščala za poplačilo vseh dolgov. Res sicer višina dolga v izvršilnem postopku ni bila pravnomočno ugotovljena. Vendar je to posledica ustavitve postopka zaradi umika tožbe, do katerega je prišlo po prejemu preostanka kupnine 48.727,76 EUR na račun upnice skladno z izjavo o nameri (B3). S slednjo se je upnica (oziroma zanjo odvetnik B. R. kot pooblaščenec CSD) zavezala po prejemu preostanka kupnine 48.727,76 EUR umakniti predlog za izdajo začasne odredbe(7) ter umakniti zemljiškoknjižna predloga za vknjižbo pravice odpovedi odtujitve oziroma izdati izbrisni pobotnici za izbris vknjižb. Drugačne odločitve pritožba ne more doseči z očitki, da na podlagi zaslišanja prič K. V. (kupke), zakonitega zastopnika toženke in odvetnika B. R. ni mogoče zaključiti, da je tožnica odobrila plačilo spornega zneska. Da je tožnica odobrila plačilo neporavnanih dolgov namreč izhaja že iz tožbenih trditev (sporna je bila le višina dolga iz 10. točke dodatka)(8). Sodišče pa se je na podlagi izpovedbe kupke nepremičnine(9) ter zakonitega zastopnika toženke(10) prepričalo, da je bil namen sklenitve dodatka v razbremenitvi nepremičnine vpisanih plomb. Obstoj dolga do upnice D. V., ki presega preostanek kupnine, pa je ugotovilo na podlagi izpovedbe odvetnika B. R.(11) in izvršilnega spisa.

9. Ob povedanem pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom prvostopenjskega, da je tožnica s sklenitvijo dodatka toženko pooblastila poravnati tožničin dolg oziroma pristala, da toženka nakaže preostanek kupnine na račun upnice skladno z izjavo o nameri (B3). To je toženka tudi storila in preostanek kupnine nakazala na račun pooblaščenca CSD (B5). Zato toženka neutemeljeno zahteva plačilo kupnine, ki jo je toženka nakazala upnici, da je omogočila prevzem bremen proste nepremičnine. Če nakazani znesek presega dejanski dolg do upnice, pa bo tožnica zoper upnico lahko uveljavljala zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve in zahtevala vračilo preplačila.

10. Pritožba utemeljeno nasprotuje stroškovni odločitvi v delu, kjer je sodišče priznalo 100 točk za posvet s stranko in pregled listin. Po tarifni številki 39 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015) se posvet s stranko ter pregled spisa in listin obračunata le, če ta storitev ni zajeta v drugi tarifni številki in gre za samostojno storitev. Če je bil opravljen posvet s stranko v okviru določene zadeve, v kateri je odvetnik stranko zastopal, praviloma ne gre za samostojno storitev, temveč je storitev všteta v drugi tarifni številki. V obravnavanem primeru je bilo opravilo zajeto pod postavko nagrade za sestavo odgovora na tožbo in nagrade za narok (v tarifni številki 19 in 20), saj odvetnik ni zadostil trditvenemu (in dokaznemu bremenu), da je opravilo upoštevati kot samostojno(12). Sodišče prve stopnje pa je pravilno priznalo pravdne stroške za vlogo „poziv k stranski intervenciji“. Po tarifni številki 19 ima namreč stranka pravico do plačila 75% iz tarifne številke 18 za drugo obrazloženo pripravljalno vlogo. Ker vloga s 1. 3. 2016 predstavlja drugo obrazloženo vlogo, je sodišče za vlogo utemeljeno priznalo 675 točk (75% od 900 točk).

11. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremenilo, tako da je priznane pravdne stroške toženke zmanjšalo za 45,90 EUR(13) (iz 1.954,89 EUR na 1.908,99 EUR) na podlagi pete alineje 358. člena ZPP. V preostalem pa je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi 353. člena ZPP, saj ni zasledilo drugih kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti.

12. Tožnica je s pritožbo uspela zgolj v neznatnem delu, zato sama krije svoje pritožbene stroške (165. člen v zvezi s 154. členom ZPP). Ker stranskih intervenient pritožbenih stroškov ni priglasil(14), je izrek o njegovih stroških odpadel (163. člen ZPP). Tudi sicer vloga stranskega intervenienta ni prispevala k odločanju pritožbenega sodišča in ni bila potrebna (165. člen v zvezi s 154. in 155. členom ZPP). V odgovoru na pritožbo je namreč le opisal razmerje med tožnico in upnico D. V. oziroma obrazložil višino dolga in opisal potek postopkov, ki so privedle do vknjižbe plomb na nepremičnini, ki je bila predmet prodaje.

Op. št. (2): 4.000,00 EUR pa je bilo izročenih prodajalki kot ara ob sklenitvi prodajne pogodbe.

Op. št. (3): Direktor toženke je povedal, da je iz plomb izhajalo, da vtoževani znesek zoper tožnico znaša 100.000 EUR. Pozvali so jo, naj zadevo uredi, če meni, da se bo dogovorila za nižji znesek (list. št. 40) in tožnico kontaktirali pred nakazilom odvetniku (list. št. 41). Pojasnil je, da je bil pod točko 10 dodatka naveden neznani znesek, ker tožnica ni želela, da gre celotna kupnina upnici, saj je menila, da se bo dogovorila za nižji znesek (list. št. 43). Znesek je postal znan po prejemu izjave odvetnika B. R. Ker se je tožnica strinjala, da nakažejo denar, obstoja dolga niso preverjali (list. št. 44).

Op. št. (4): Ki je povedal, da upnica verjetno ni bila v celoti poplačana, saj so bila sredstva manjša od zneska zavarovanja (list. št. 67, 68).

Op. št. (5): Potrdila je, da je tožničin dolg presegal 100.00,00 EUR, da sta se pojavili dve plombi, kar je urejala toženka (list. št. 75).

Op. št. (6): Iz odločbe nadalje izhaja, da je tožnica zlorabila svoja pooblastila, saj je vsa sredstva z računa upnice odtujila in porabila za svoje potrebe. Dvignjena so bila sredstva v obliki večjih zneskov gotovine, plačani so bili stroški picerij, barov, gostiln, stroški športnih trgovin in trgovin z oblačili, stroški DM drogerij. Prav tako je bilo izvršeno plačilo avtomobila, plačani so bili stroški hotela bencina ipd. Po prejemu kupnine za prodano stanovanje je bilo dvignjenih 15.800,00 EUR gotovine in prenesenih 57.000,00 EUR. Iz odločbe nadalje izhaja, da domske oskrbe za D. V. tožnica ni poravnala, sedaj pa tudi ni sredstev za plačilo, saj je ob pomoči tožnice D.V. prodala celotno nepremično premoženje in si je tožnica s premoženjem upnice kupila stanovanje na svoje ime.

Op. št. (7): v delu, ki se nanaša na prepoved odtujitve in obremenitve sporne nepremičnine s prepovedjo izplačila in izterjave terjatve v višini kupnine 55.000,00 EUR Op. št. (8): Tudi zaslišana je tožnica potrdila, da se je zavedala obstoja dolgov v 1. do 9. točki dodatka in soglašala, da toženka navedene zneske poravna iz kupnine (list. št. 33). Če se je tožnica strinjala, da toženka poravna obveznosti iz 1. do 9. točke dodatka, ni razlogov, da ob tem ne bi pooblastila toženke tudi za nakazilo neznanega zneska iz 10. točke.

Op. št. (9): Slednja je pojasnila, da je do podpisa dodatka prišlo zaradi plomb na nepremičnini, ki so se začele pojavljati po tem, ko je sklenila prodajno pogodbo (list. št. 75).

Op. št. (10): Ki je povedal, da je tožnica soglašala, da se nakaže denar upnici.

Op. št. (11): Da je predlagal izdajo začasne odredbe po nalogu CSD, ker se obveznosti upnice niso plačevale.

Op. št. (12): primerjaj sklep VSC I Cp 472/2015 z 11. 9. 2015, sklep VSK II Cp 48/2016 s 1. 4. 2016 sklep sklep VSL III Ip 1122/2015 z 9. 4. 2015 in sodbo VSL II Cp 3234/2013 z 19. 2. 2014, ki se nanaša na staro OT.

Op. št. (13): tj. za priznanih 100 točk za posvet s stranko in pregled spisa Op. št. (14): Stranski intervenient je sicer predlagal, da sodišče zavrne pritožbo in tožnici naloži v plačilo stroške odgovora na pritožbo, vendar teh ni specificiral. Zahteva namreč ni dovolj opredeljena, če stranka navede zgolj, da zahteva povrnitev vseh stroškov (niti če se sklicuje na določila tarife o nagrajevanju odvetnikov), temveč je dolžna specificirati opravljena dejanja in zneske, ki jih zanje zahteva.