Jedro

Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN) v 8. členu sodiščem, ko odločajo o ureditvi meje v sodnem postopku nalaga, da se mora tudi mej, ki je bila urejena v sodnem postopku, po pravnomočnosti odločbe evidentirati v zemljiškem katastru. Evidentira se lahko le, če je pravnomočni sodni odločbi priložen elaborat za evidentiranje sprememb.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje uredilo mejo med parcelama št. 945/2 in 944/3 obe k.o. O. na podlagi močnejše pravice, in sicer tako, da poteka od rdečega križa na kamnitem stebru na vzhodni strani v ravni liniji do plastičnega mejnika rumene barve na zahodni strani. Odločilo je, da je skica sodnega izvedenca P.G. z izmeritvenimi podatki sestavni del sklepa. Ugotovilo je, da vrednost spornega predmeta presega 1.671 EUR. Skupne stroške postopka je odmerilo na 682,43 EUR ter nasprotnim udeležencem naložilo, da so dolžni predlagateljema povrniti skupne stroške v znesku 412,585 EUR v roku 15 dni od prejema sklepa.

Zoper sklep sta se pritožila predlagatelja, ki očitata sodišču prve stopnje kršitev postopka, ker se je postopek vodil v nasprotju z določbo 134. čl. Zakona o nepravdnem postopku. Sodišče bi moralo stranke in priče ter izvedenca zaslišati na kraju samem, tako da bi priče in stranke lahko tudi v naravi pokazale potek meje oz. pokazale, kako se je ta uživala. Po končanem naroku bi moralo določiti kje in kako poteka meja in pokazati strankam, kje so mejni kamni, vsega tega ni storilo, čeprav je na to določbo pooblaščenec druge predlagateljice že opozoril na zadnjem naroku. Zaradi takšnega nepravilnega postopanja priči B. in H. nista mogli v naravi pokazati do kam in kako se je uživala meja. Tudi priči K. in Ba. sta bili zaslišani v sodni dvorani. Samo prva sodnica, ki je obravnavala to zadevo, je izvedla postopek na kraju samem, ostali dve sodnici pa sta zadevo obravnavali v razpravni dvorani. Predlagatelja vztrajata, da poteka meja po sredini žive meje in da dejansko mejo predstavlja bodeča žica. O tem so dokazi, in sicer kamniti steber na vzhodni strani, betonski steber in na zahodni strani betonski stebrič na koncu žive meje. Tudi ti mejniki so razvidni iz geometrske skice, v kateri se imenuje stebrič betonski steber. Vsa ta mejna znamenja so vidna in še obstajajo. Po teh mejnih kamnih pa se je meja tudi uživala in to mirno, brez vsakega nesporazuma. Predlagatelja sta živo mejo vedno strigla in negovala s svoje strani, kar je potrdila priča B. Sodišče je napačno tolmačilo pojem škarpe in brežine, saj ne gre za eno in isto stvar. Predlagatelja sta škarpo zgradila tako, kot je izpovedal H., da ista stoji na temelju, širokem 40 do 50 cm, sama škarpa pa je široka 20 cm. Ker si sodišče ni ogledalo kraja, tudi ni videlo, da bi obstajala še kakšna škarpa, o kateri je povedala priča K. Iz izpovedi te priče bi dejansko izhajalo, da je predstavljala živa meja mejo med parcelama. Sodišče pa te izpovedi ni upoštevalo. Do izpovedi prič B. in H. sodišče ni zavzelo stališča, čeprav sta obe priči izpovedali do kje sta uživala mejo predlagatelja. Predlagatelja škarpe nista zgradila na kakšni drugi škarpi, temveč povsem na novo, zato mora škarpa, nad katero je zasajena živa meja, še obstajati. Sodišče je torej zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in tudi zmotno uporabilo materialno pravo ter kršilo določbe nepravdnega postopka, zato predlagatelja predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in ponovno odločanje o zadevi.

Pritožba je utemeljena v spodaj navedenem obsegu.

Po določbi 134. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) je v postopku za ureditev meje narok na kraju samem obligatoren. Če bi priče pripomogle k ugotavljanju dejanskega stanja, se tudi priče zaslišijo na kraju samem. V konkretni zadevi je sodišče prve stopnje narok na kraju samem opravilo 21.9.2006 in samo zadnjega naroka ni opravilo na terenu. V razlogih izpodbijanega sklepa je prepričljivo pojasnilo, zakaj ni šlo ponovno na teren. Ti razlogi so glede na specifične okoliščine konkretne meje sprejemljivi, zato s takim postopanjem v tej zadevi ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve postopka. Ker so priče, ki jih je sodišče sicer zaslišalo v razpravni dvorani, vedele o čem teče spor, se ni mogoče strinjati niti s pritožbeno navedbo, da zaslišane priče niso mogle "pokazati" do kje naj bi udeleženca uživala vsak s svoje strani nepremičnini. Sporni mejni prostor je v tej zadevi prepoznaven že na podlagi opisa, saj zatrjujejo predlagatelji mejo po ograji z bodečo žico, ki je preraščena še z živo mejo, nasprotni udeleženci pa z betonskim zidom. Priče so prav o teh razmejitvenih predmetih tudi izpovedovale. Zato se je sodišče prve stopnje lahko o spornih okoliščinah v konkretni zadevi prepričalo tudi iz opisnih izpovedb prič.

Pritožbeno sodišče tudi ni imelo pomislekov v dokazno oceno izpovedi zaslišanih prič in udeležencev, ki je v izpodbijanem sklepu analitična, življenjsko prepričljiva in logična. Priči, ki ju je predlagal predlagatelj, nista izpovedali nič takšnega, s čimer bi utemeljili dobroverno lastniško posest predlagateljev na spornem mejnem prostoru.

Pritožbeno sodišče pa je moralo izpodbijani sklep razveljaviti, ker ne izpolnjuje zahtev, ki jih nalaga Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN) v 8.členu sodiščem, ko odločajo o ureditvi meje v sodnem postopku. Ko se meja uredi v sodnem postopku, se mora namreč tudi takšna meja po pravnomočnosti odločbe evidentirati v zemljiškem katastru. Evidentira pa se lahko le, če je pravnomočni sodni odločbi priložen elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru. Izpodbijanemu sklepu pa je priložena samo skica, na kateri niso označene niti zemljiškokatastrske točke, zato se meja, ki je urejena s tem sklepom, po pravnomočnosti ne bi mogla evidentirati v zemljiškem katastru. S tem pa postopek ne bi bil izpeljan do konca. Samo meja, ki se evidentira na podlagi pravnomočne sodne odločbe v zemljiškem katastru, se namreč evidentira kot urejena meja (6. točka 8. člena ZEN) z vsemi pravnimi posledicami urejene meje. Sodišče prve stopnje bo zato moralo postopek v tej zadevi dopolniti tako, da bo pred odločitvijo pridobilo še elaborat, ki je sestavni del sklepa o ureditvi meje, saj bo le na podlagi takšnega popolnega sklepa po pravnomočnosti lahko izvedeno evidentiranje urejene meje v zemljiškem katastru.