Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče, da se v okoliščinah konkretnega primera zneski plač ne upoštevajo kot strošek specializacije, ki ga je toženka dolžna povrniti tožniku.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče, da se v okoliščinah konkretnega primera zneski plač ne upoštevajo kot strošek specializacije, ki ga je toženka dolžna povrniti tožniku.
1.Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju razsodilo, da je toženka dolžna tožniku plačati 5.024,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 4. 2021 dalje do plačila, višji obrestni zahtevek za čas od 12. 3. 2021 do 21. 4. 2021 pa je zavrnilo. Zavrnilo je tudi del zahtevka za plačilo 56.472,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 3. 2021 dalje do plačila. Tožniku je naložilo plačilo toženkinih stroškov postopka in ga zavezalo za plačilo sodne takse v 91,8 %.
2.Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika, potrdilo zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje in mu naložilo povračilo toženkinega stroška odgovora na pritožbo.
3.Tožnik v predlogu za dopustitev revizije navaja več vprašanj, s katerimi nasprotuje stališču sodišča druge in prve stopnje o tem, kaj sodi med stroške specializacije, ki jih je toženka dolžna povrniti tožniku:
- ali dejstvo, da specializant v določenem (manjšinskem) obsegu v času specializacije opravlja samostojno delo pri delodajalcu po samem zakonu spremeni pravno naravo vseh izplačanih nadomestil plače v plačilo za delo do te mere, da delodajalec izgubi pogodbeno dogovorjeno pravico do povračila teh stroškov v primeru kršitve specializantove zaveze o zaposlitvi, kljub izrecni določbi v pogodbi o specializaciji, da nadomestila plače predstavljajo strošek specializacije;
- ali je dopustna materialnopravna razlaga, po kateri se pogodbeno opredeljena izplačila kot ''nadomestilo plače'' in kot vračljiv strošek specializacije štejejo za plačo že zato, ker je specializacija deloma vključena v delovni proces in ker so izplačila na plačilnih listah prikazana kot plača;
- ali je pravilna materialnopravna razlaga VI. točke pogodbe o specializaciji, sklenjene na podlagi tretjega odstavka 172. člena ZDR, po kateri se iz kroga vračljivih stroškov specializacije izključijo vsa plačila ki jih je delodajalec specializantu v času specializacije obračunaval kot plačo, čeprav je bila med strankama izrecno dogovorjena obveznost delodajalca zagotavljati nadomestilo plače kot strošek specializacije, specializacija pa se je vsebinsko izvajala predvsem kot usposabljanje in ne kot redno opravljanje dela;
- ali sme sodišče pri razlagi pogodbe o specializaciji pogodbeni pojem ''nadomestilo plače'' (kot strošek specializacije in predmet vračila) razlagati izključno v njegovem splošnem delovnopravnem pomenu (kot prejemek ob odsotnosti z dela) in s tem iz predmeta vračanja izključiti plačila, ki sta se jih stranki v sklenjeni pogodbi o specializaciji izrecno dogovorili kot vračljiv strošek specializacije;
- ali je skladno z načelom pravne varnosti in avtonomije pogodbenih strank, da sodišče prizna veljavnost pogodbe o specializaciji, a njeno ključno določno o vračilu ''nadomestila plače'' materialnopravno nevtralizira tako, da ''nadomestilo plače'' prekvalificira v ''plačo'', ne da bi ugotovili neveljavnost oz. ničnost takšne pogodbene ureditve.
4.Predlog je utemeljen.
5.Po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
6.V skladu s to določbo je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo glede vprašanja, navedenega v izreku sklepa.
7.Odločitev je sprejelo soglasno.