Jedro

Načelo uspeha v pravdi velja tudi v primeru začasnega plačila predujma iz proračuna in sicer namesto stranke, ki je bila oproščena plačila sodnih taks in predujma ne bi zmogla. Stranka, ki je v pravdi propadla, mora v proračun vrniti začasno plačan predujem. Tudi če bi predujem vplačala stranka, ki je v pravdi uspela, bi ji ga morala neuspešna stranka vrniti kot del pravdnih stroškov.

Izrek

Pritožba tožene stranke se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je odločilo, da se iz sredstev proračuna poravna izvedenina v višini 51.062,00 SIT. Sodišče pa je tudi obvezalo toženca K. M. k povrnitvi zneska 51.062,00 SIT v 15 dneh pod izvršbo.

Sodišče je odločitev obrazložilo s tem, da je toženec izgubil pravdo.Tožeča stranka ni bila sposobna plačati polovico predujma za izvedenca in je zato bil predujem izplačan začasno iz sredstev proračuna. Po mnenju sodišča je toženec dolžan proračunu povrniti navedeni znesek po čl. 177 Zakona o pravdnem postopku.

Proti takšnemu sklepu se je pritožil toženec smiselno zaradi kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi je zatrjeval, da ni samo on zahteval krvne preiskave,ampak je to preiskavo zahtevala tudi tožeča stranka. Na sodišču so se dogovorili, da bo vsaka stranka poravnala polovico stroškov. Sam je svojo polovico poravnal s kreditom. Sicer pa v pritožbi opisuje težko socialno stanje, saj mora skrbeti za dva otroka, poleg tega pa mora staršem plačevati bivanje. Smiselno predlaga razveljavitev ali spremembo sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Iz pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Celju opr. št. P ../.. z dne 30. 1. 1997 je razvidno, da je bila oproščena plačila sodnih taks le tožeča stranka. Iz iste sodbe je tudi razvidno,da tožena stranka v pravdi ni uspela, zato je glede pravdnih stroškov potrebno uporabiti I. odst. 154.čl. Zakona o pravdnem postopku, ki določa načelo uspeha, toženec pa v pravdi ni uspel. Toženec bi torej moral povrniti tožeči stranki vse pravdne stroške in sicer ne glede na to,kdo je začasno založil sredstva za izvedenca.

Dogovarjanje v pravdi glede tega, kdo bo začasno založil predujem, nima nobenega vpliva na dokončno odločitev o povrnitvi stroškov, saj se dokončno odloči o stroških vedno po načelu uspeha v pravdi (čl. 154 ZPP). V konkretnem primeru je bil delež stroškov za izvedenca, ki bi jih naj začasno založila tožeča stranka, izplačan iz proračuna sodišča, ker jih tožeča stranka ni zmogla.

V čl. 177/I ZPP je predpisano, da tudi iz proračuna plačani stroški predstavljajo del pravdnih stroškov. V II. odst. 177. čl. ZPP pa je določeno, da se o takih stroških odloča po splošnih predpisih o povrnitvi stroškov. Splošni predpis pa je ravno čl. 154 ZPP, ki predpisuje načelo uspeha. Ker toženec v pravdi ni uspel, je dolžan povrniti proračunu (namesto tožeči stranki) odmerjeni znesek stroškov v višini 51.062,00 SIT.

Sodišče je torej o povrnitvi stroškov odločilo v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku, ki so bile citirane.