Jedro

Po določilu 397.čl. v zvezi s 456.čl. ZGD lahko zoper sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku vložijo ugovor tudi družbeniki (1.odst.), sodišče pa njihovemu ugovoru ugodi, če ugotovi, da je utemeljen in bi bili družbeniki odškodovani.Oškodovanje družbenika bi kot ugovorni razlog bil utemeljen, če bi bilo takšno oškodovanje zatrjevano kot objektivna posledica samega sklepa o prenehanju družbe.

Izrek

Pritožba družbenika R.U. se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor družbenika R.U., ki ga je ta vložil zoper sklep družbenikov z dne 13.9.2004 o prenehanju po skrajšanem postopku družbe M. d.o.o., N.G..

Proti navedenemu sklepu je v izreku imenovani družbenik po svoji pooblaščenki vložil pritožbo in predlagal njegovo spremembo tako, da pritožbeno sodišče sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku z dne 13.9.2004 razveljavi. V pritožbi opozarja, da ni v ugovoru niti zatrjeval, da sklep o prenehanju z dne 13.9.2004 ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov in predpisane vsebine na način, kot to obrazlaga in ocenjuje sodišče v izpodbijanem sklepu. Res je tudi, da člen 397 ZGD v 2. odst. določa, da je ugovor uspešen v primeru, če sodišče ugotovi, da je utemeljen in da bi bili družbeniki oškodovani. Vendar pa je ocena sodišča o tem napačna, zato je v posledici tega tudi zgrešeno stališče, da ugovoru ni mogoče ugoditi. Sodišče se sklicuje na to, da izbris družbe po skrajšanem postopku družbeniku ne odvzema pravice do delitve premoženja, ki je ostalo po izbrisu družbe oz.

njenem prenehanju. Navaja tudi, da v kolikor v sklepu o delitvi ni zajeto vse premoženje, to še ne pomeni, da družbenik ne more uveljavljati naknadne delitve. V tem primeru - zaključuje sodišče - je to vprašanje, ki ga je potrebno rešiti v pravdi, vključno z vprašanjem obsega premoženja. Glede na takšno stališče sodišča se pritožnik sprašuje, čemu je v ZGD kot obvezna sestavina sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku naveden in predviden tudi predlog o delitvi premoženja? Problemov ne bi bilo, če bi predlog o delitvi zajemal vse premoženje družbe.

V kolikor pa predlog zajema le del premoženja družbe, to nedvomno pomeni ali vsaj daje slutiti, da je nekaj narobe in navaja na razmišljanje, da je naknadna delitev v pravdi vprašljiva; slednje pa je tudi glede samega obsega premoženja družbe, ki lahko v času od njenega izbrisa pa do naknadne delitve v pravdi bodisi izgine bodisi se zmanjša v škodo nekaterih družbenikov. ZGD govori o predlogu o delitvi premoženja, kar bi bilo razumeti, da misli na vse premoženje družbe v času sprejema sklepa o prenehanju oz. v času do izbrisa družbe. Ni logično, da bi bilo v predlogu o delitvi premoženja kot sestavnem delu sklepa o prenehanju po skrajšanem postopku zajeto le nekatero premoženje družbe, ostalo pa ne. S tem, ko v predlogu ni zajeto vse premoženje družbe, se ustvarja videz zmanjšanja njenega premoženja oz.

nerealna slika o premoženju družbe, posamezen družbenik pa ima zaradi tega posredno škodo. Družbenik ni lastnik družbe in v konkretnem primeru ne gre ne za premično ne za nepremično njegovo premoženje, ampak ima družbenik le poslovni delež v družbi, kateri je v poslovnih knjigah zajet v aktivi kot dolgoročna vlaganja - delež na kapitalu pravne osebe. Pritožnik je v ugovoru zgolj kot okoliščino navajal, da je poleg drugih postopkov sprožil tudi tožbo zaradi ugotovitve ničnosti sklepa o prenehanju z dne 13.9.2004, nikakor pa ni v ugovornem postopku uveljavljal razlog ničnosti. Uveljavljal ga je zgolj kot utemeljen ugovorni razlog. Jasno je, da je ničnost uveljavljal s tožbo v posebnem postopku. Družbeniki že po splošnih pravnih pravilih sklep skupščine lahko spremenijo in se odločijo, da bodo nadaljevali poslovanje družbe. To ni več mogoče šele, ko je prenehanje družbe vpisano v sodni register. Pritožnik je poleg tožbe na ugotovitev ničnosti skupščinskega sklepa z dne 13.9.2004, ki se vodi pri naslovnem sodišču pod opr.št. Pg 345/04, vložil tudi tožbo na izključitev drugega družbenika iz d.o.o. in odpoklic istega kot poslovodje, ki se vodi pod opr.št. Pg 347/04, drugi družbenik pa je prav tako z nasprotno tožbo, ki se vodi pri istem sodišču pod opr.št. Pg 363/04, zahteval izključitev pritožnika kot družbenika. Navedena dejanja obeh družbenikov pa nedvomno pomenijo, da sta z njimi oba družbenika izrazila tako voljo kot željo po nadaljnjem poslovanju in torej obstoju družbe, ne pa po prenehanju le-te in sta tako s svojim ravnanjem pravzaprav spremenila sklep z dne 13.9.2004. Pritožnik je v ugovoru opisal okoliščine, ki pomenijo namerno, protizakonito in protipogodbeno delovanje drugega družbenika kot poslovodje v škodo družbenika pritožnika in tudi v škodo družbe, kar po mnenju pritožnika predstavlja oškodovanje družbenika, o katerem govori 2. odst. 397. čl. ZGD. Ker se je pritožnik zaradi utemeljitve svojega ugovora skliceval na določene okoliščine, ki nesporno kažejo na oškodovanje pritožnika in glede katerih je za obstoj svojih pravic sprožil ustrezne pravdne in kazenske postopke, o katerih sodišče še ni odločalo, bi lahko registrsko sodišče, upoštevaje čl. 33 ZSR, prekinilo postopek vpisa v sodni register, do pravnomočnosti citiranih sporov. Družbenik ima tudi denarni zahtevek do družbe, ki ga je že naslovil na družbo, in ko mu bo omogočeno natančno definirati tudi njegovo višino po pregledu vse dokumentacije, bo vložil tudi tožbo zoper družbo. Gre torej za gotovi bodoči zahtevek družbenika do družbe, zato je tudi iz tega vidika prenehanje oz. izbris družbe nedopusten. Po 2. odst. 397. čl. ZGD zadošča že možnost povzročitve škode družbeniku. Povzročitev škode družbeniku je lahko posledica izvajanja skupščinskega sklepa, namen ugovornega in pritožbenega registrskega postopka pa je preprečitev nastanka škode, sicer bi bil celotni pritožbeni postopek vpisa v sodni register povsem odveč in nepotreben. Nenazadnje je posledica morebitne ničnosti skupščinskega sklepa v pravdi znana. Ničen sklep skupščine po ZGD nima nobenih pravnih posledic, vse morebitne spremembe, nastale na podlagi ničnega sklepa, je treba vrniti v stanje pred sprejetjem sklepa. Kaj bo torej koristil pritožniku morebiten uspeh z ničnostjo sklepa z dne

13.9.2004, če pa bo registrsko sodišča družbo najprej izbrisalo iz registra, nato pa zadevo vrnilo v stanje kot da tega sklepa o prenehanju po skrajšanem postopku ni bilo? Pritožba družbenika ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sedanji pritožnik v ugovoru med drugim navajal, da je sestavni del sklepa o prenehanju družbe M.d.o.o. z dne 13.9.2004 tudi predlog o delitvi premoženja in da sklep II iz zapisnika ni v notarski izjavi sprejet sklep o delitvi premoženja, ker predlog o tej delitvi ni notarsko overjena izjava. Na te ugovorne navedbe je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu odgovorilo, da niso upoštevne, ker Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) ne postavlja zahteve, da bi predlog o delitvi premoženja moral biti podan v obliki notarsko overjene izjave. Brez potrebe sedaj pritožnik izpostavlja, da v ugovoru ni bilo trditve o tem, da sklep o prenehanju z dne 13.9.2004 ne vsebuje zahtevanih podatkov in predpisane vsebine; dejstvo je, da je s strani sodišča prve stopnje povzeto pritožnik v ugovoru izpostavil, zato je sodišče na te navedbe utemeljeno odgovorilo.

Po določilu 397. čl. v zvezi s 456. čl. ZGD lahko zoper sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku vložijo ugovor tudi družbeniki (1. odst.), sodišče pa njihovemu ugovoru ugodi, če ugotovi, da je utemeljen in bi bili družbeniki odškodovani (2. odst.). Ker je torej možnost oškodovanja družbenikov kot ugovorni razlog v zakonu izrecno predviden, ni mogoče soglašati s stališčem sodišča prve stopnje, da zaradi prenehanja družbe po skrajšanem postopku družbeniki ne morejo biti oškodovani; čeprav je očitno bil namen zakonodajalca, ki je uredil možnost vložitve ugovora zoper sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku ta, da pred možnostjo oškodovanja prvenstveno zaščiti tretje osebe (upnike). Vendar pa je kljub drugačnemu stališču v tem delu sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da oškodovanje družbenika v konkretnem primeru ni izkazano.

Oškodovanje družbenika bi kot ugovorni razlog bil po mnenju pritožbenega sodišča utemeljen, če bi bilo takšno oškodovanje zatrjevano kot objektivna posledica samega sklepa o prenehanju družbe. V obravnavanem primeru pa ni pritožnik niti zatrjeval, kakšna škoda naj bi mu nastala v posledici sklepa o prenehanju, ampak je ravno obratno v ugovoru zatrjeval okoliščine, ki po njegovem mnenju pomenijo protizakonito in protipogodbeno ravnanje drugega družbenika kot poslovodje v škodo pritožnika, torej je zatrjeval škodo iz naslova ravnanja drugega družbenika, kar pa niti ni razlog, ki bi ga lahko uveljavljal v smislu 397. čl. ZGD.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pritožnik v ugovoru med drugim navajal, da sklep o prenehanju družbe v delu, ki se nanaša na delitev premoženja, ni popoln, ker da ne zajema vsega premoženja. Ob razlogih, ki jih je v zvezi s to trditvijo zavzelo sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče dodaja, da morajo tudi udeleženci v postopku vpisa v sodni register za svoje navedbe predlagati oziroma predložiti ustrezne dokaze (21. čl. Zakona o nepravdnem postopku, ZNP v zvezi z 19. čl. Zakona o sodnem registru, ZSReg). Za svoje trditve v ugovoru, da naj bi poleg v predlogu zaobseženega premoženja obstajalo tudi nepremično premoženje, ni pritožnik predložil nobenega dokaza in ni zatrjevanega nepremičnega premoženja niti konkretno identificiral. Tudi glede osnovnih sredstev je v ugovoru navajal le, da ni navedeno, kaj je z ostalimi osnovnimi sredstvi (mimo osebnega vozila znamke BMW tip 325 I) in katera sploh so (čeprav je v sklepu pri vsakem od družbenikov navedeno, da prejme tam navedene prostore s pripadajočo opremo, ki se nahaja v teh prostorih - očitno je oprema vsaj prostorsko identificirana); zatrjevana polovica vrednosti osebnega vozila, ki bi jo potrditvah pritožbe moral prejeti pritožnik, pa tudi ne predstavlja premoženja, "ki ni bilo zajeto", saj hkrati ne zatrjuje, da obstajajo tudi še nerazdeljena denarna sredstva.

Učinek razveljavitve sklepa o prenehanju po vloženem ugovoru je ta, da pogoji za prenehanje družbe po skrajšanem postopku niso izpolnjeni in so dolžni organi družbe nadaljevati postopek likvidacije v skladu z ZGD, ali pa da sodišče glede na okoliščine primera samo sprejme sklep o prenehanju (2. odst. 397. čl. ZGD). Ker sodišče v takšnem primeru hkrati z razveljavitvijo sklepa o prenehanju ne zavrne predloga za izbris družbe iz registra, je brezpredmetna pritožbena trditev, da naj bi družbenika z vložitvijo več tožb (na ugotovitev ničnosti sklepa z dne 13.9.2004; na izključitev drugega družbenika iz družbe), izrazila željo oz. voljo po nadaljnjem poslovanju in obstoju družbe, ne pa po njenem prenehanju in da naj bi s svojimi opisanimi ravnanji pravzaprav spremenila svoj sklep z dne 13.9.2004. Po določilu 398. čl. ZGD izda sodišče sklep o izbrisu družbe iz registra, če ugovor ni vložen ali če vloženi ugovor zavrne. Za navedeno fazo odločanja bi se zato kot predhodno vprašanje postavilo vprašanje ničnosti sklepa z dne

13.9.2004 o prenehanju družbe po skrajšanem postopku, glede na to, da pritožnik zatrjuje pri njem obstoj ničnostnih razlogov in navaja, da je v tem smislu vložil tožbo na ugotovitev ničnosti sklepa, zaradi česar bi prišla v poštev prekinitev postopka vpisa v sodni register do pravnomočne odločitve o navedenem predhodnem vprašanju (2. odst. 33. čl. ZSReg).

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče pritožbo družbenika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 39. čl. ZSReg).