Jedro

O spornem vprašanju kdo je veljavni zakoniti zastopnik in procesna dejanja katerega od pooblaščencev so upoštevna sodišče prve stopnje ni odločilo. Do tedaj ni možno zavreči pritožbe pritožnikov zoper sklep o umiku pritožbe zoper sodbo na podlagi pripoznave.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo pritožbo tožene stranke z dne 8. 12. 2021 zoper sklep z dne 1. 12. 2021, vloženo po pooblaščencu odvetniku A. A. Iz rednega izpisa iz sodnega registra izhaja, da je kot zakoniti zastopnik tožene stranke vpisan B. B. od 23. 4. 2021 dalje in ne C. C., ki je 21. 6. 2021 podpisal pooblastilo v imenu tožene stranke pooblaščencu odvetniku A. A., ki vlaga pritožbo zoper sklep z dne 1. 12. 2021, s katerim je sodišče štelo za umaknjeno pritožbo in dopolnitev pritožbe zoper sodbo na podlagi pripoznave z dne 30. 8. 2021. Sodišče je po prejemu pritožbe s sklepom z dne 3. 1. 2022 pozvalo pooblaščenca k predložitvi pooblastila za zastopanje tožene stranke, saj je ta omenjenemu preklicala pooblastilo v vlogi z dne 26. 8. 2021, v tem postopku pa je zastopana po pooblaščenki odvetnici, ki je izkazala pooblastilo za zastopanje tožene stranke z dne 16. 8. 2021, podpisano po zakonitem zastopniku B. B. Glede na že izveden registrski postopek in vpis zakonitega zastopnika tožene stranke v sodni register C. C. ni zakoniti zastopnik tožene stranke od 23. 4. 2021 dalje, zato njegov podpis na pooblastilu z dne 21. 6. 2021 ni veljaven za subjekt vpisa, saj na dan podpisa pooblastila ni bil več direktor tožene stranke, temveč mu je mandat prenehal 23. 4. 2021, ko je bil s sklepom skupščine imenovan za direktorja B. B., ki je kot zakoniti zastopnik vpisan v sodni register.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagajo pritožbo1 tožena stranka po prvotnem pooblaščencu in intervenienta na njeni strani po istem pooblaščencu (v nadaljevanju: pritožniki) iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navajajo, da sodišče razpolaga z vsemi listinami, ki jih je v zvezi s presojo procesne sposobnosti tožene stranke dolžno presoditi in jih ne more enostavno ignorirati ter se posledično zanašati in sklicevati na vpise v sodni register. Sodišče v tem postopku, ki predstavlja matični postopek, ni opravilo dolžnosti in ni presojalo predmeta postopka, temveč je odločitev oprlo na odločitev iz drugega postopka, ki dejansko predstavlja zgolj odločitev o predhodnem vprašanju, ki se lahko uporabi le za namene postopka, v okviru katerega je bilo presojano in ne v drugih postopkih.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo po pooblaščencu navaja, da je tožena stranka priglasila novo pooblastilo za zastopanje in jo zastopa odvetnica ter je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je upoštevalo po njej vložen umik pritožbe z dne 26. 11. 2021. Vpis novega direktorja tožene stranke v sodni register (datum podelitve pooblastila 23. 4. 2021) in hkrati izbris direktorja ter prokurista (prenehanje pooblastila 23. 4. 2021) pri toženi stranki z dne 9. 6. 2021 sta postala pravnomočna in sta res iudicata.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Odločanje o zavrženju pritožbe ni odločanje o končni odločitvi v zadevi. Kljub temu, da gre zgolj za procesno odločitev, velja, da mora biti v primeru, ko gre za pomembnejšo procesno odločitev, zagotovljena pravica do izjavljanja2. Izpodbijana procesna odločitev je pomembna, saj vpliva na ustavno zagotovljene pravice stranke v postopku3. Zato je bilo potrebno obravnavati pritožbo.

6. Pritožniki utemeljeno navajajo, da se sodišče prve stopnje zaradi izrazitega in morebiti utemeljenega nasprotovanja ne more zanašati na vpise v sodni register, na kar so opozarjali v vlogah. Posledično ne more kar zavreči pritožbe pritožnikov zoper sklep o umiku pritožbe zoper sodbo, ker je ta v koliziji z umikom pritožbe po novi pooblaščenki, o čemer je spor. V toženi stranki je podana shizofrena situacija, ko dva različna zakonita zastopnika in njuna pooblaščenca opravljata nasprotujoča procesna dejanja. O spornem vprašanju kdo je veljavni zakoniti zastopnik in procesna dejanja katerega od pooblaščencev so upoštevna sodišče prve stopnje ni odločilo. Do tedaj ni možno zavreči pritožbe pritožnikov zoper sklep o umiku pritožbe zoper sodbo na podlagi pripoznave. Sodišču prve stopnje se je pripetila bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz četrtega odstavka 343. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 339. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi in razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

7. Iz spisa je razvidno, da je sodišče prve stopnje že opravilo postopek s pritožbo pritožnikov zoper sklep o umiku pritožbe zoper sodbo na podlagi pripoznave in jo predložilo sodišču druge stopnje v odločanje.

8. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Predlog za prekinitev postopka in vložitev pobude za oceno ustavnosti 71. člena Zakona o sodiščih naslavljajo na Vrhovno sodišče RS. 2 Sklep Ustavnega sodišča Up-131/00, 10. točka obrazložitve. 3 Odločba Ustavnega sodišča Up-108/00-18.