20. 10. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž. na seji senata dne 3. oktobra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1351/2004 z dne 15. 9. 2005 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. U 320/2003 z dne 21. 9. 2004 in z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 464-159/2002-VN z dne 19. 5. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče pritrdilo odločitvi Upravnega sodišča o zavrnitvi tožbe zoper odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s katero je Ministrstvo delno odločbo Upravne enote Maribor o denacionalizaciji nepremičnine spremenilo glede višine odškodnine, ki za podržavljeno nepremičnino pripada upravičencema do denacionalizacije.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi navaja, da je upravni organ prve stopnje pravilno ugotovil, da je imelo zemljišče, katerega vrnitev so pravni nasledniki upravičencev zahtevali v postopku denacionalizacije, v času podržavljenja značaj komunalno opremljene gradbene parcele, saj naj bi se nahajalo v ožjem gradbenem okolišu in naj bi izpolnjevalo pogoje komunalne opremljenosti. Zato je po mnenju pritožnice upravni organ prve stopnje za podržavljeno nepremičnino tudi pravilno določil odškodnino kot za komunalno opremljeno stavbno zemljišče. Bistveno nižja odškodnina naj bi bila določena zgolj na podlagi pavšalne ugotovitve pritožbenega upravnega organa in sodišč, da je bilo zemljišče podržavljeno kot kmetijsko zemljišče. Ustavnemu sodišču predlaga, naj ustavni pritožbi ugodi ter za podržavljeno premoženje določi odškodnino v višini, kot jo je z delno odločbo določil upravni organ prve stopnje, oziroma naj določi odškodnino v obliki nadomestnega zemljišča.

B.

3.V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnica izrecno ne navaja, katera človekova pravica ali temeljna svoboščina naj bi ji bila kršena z izpodbijano odločitvijo, z očitkom o pavšalnosti ugotovitve glede statusa nepremičnine v času podržavljenja pa pritožnica po vsebini zatrjuje neobrazloženost izpodbijane odločitve oziroma da takšna ugotovitev ne temelji na podatkih v spisu. To bi sicer lahko pomenilo kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, iz katere izhaja tudi obveznost sodišč oziroma državnih organov, da svoje odločitve pojasnijo. Vendar pa pritožničin očitek ne drži. Vrhovno sodišče je namreč (tako kot Upravno sodišče in upravni organ druge stopnje) v obrazložitvi izpodbijane sodbe pojasnilo, na kakšno dejansko stanje je oprlo svojo odločitev.

4.Glede na to, da pritožnica ni izkazala, da bi ji bile v postopku izdaje izpodbijane sodbe Vrhovnega sodišča kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče njene ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan