Jedro

Okoliščina, da je upnikova žena sodnica Višjega sodišča v X., je tehten razlog za določitev drugega višjega sodišča za določanje na drugi stopnji.

Ob neizkazani močni zainteresiranosti enega od sodnikov za obravnavo zadev, ni razloga za dvom, da ravnajo sodniki Okrajnega sodišča v Y. pri odločanju v konkretni izvršilni zadevi samostojnega tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega prvostopenjskega sodišča.

Izrek

Za odločanje na drugi stopnji se v tej zadevi določi Višje sodišče v Ljubljani.

V ostalem se predlogoma ne ugodi.

Obrazložitev

Na podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Y., opr. št. P 173/96 je v teku izvršilni postopek pri Okrajnem sodišču v Y. pod opr. št. I 1014/2000 med uvodoma navedenima strankama. Dolžnica je v dveh vlogah in sicer v pritožbi zoper sklep Okrajnega sodišča v Y., opr. št. I 1014/2000 z dne 25.2.2004 o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe in v pritožbi zoper sklep Okrajnega sodišča v Y., opr. št. I 1014/2000 z dne 25.2.2004 o zavrnitvi ugovora, ki ju je vložila dne 23.3.2004, predlagala delegacijo pristojnosti v smislu 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99, 96/2002 in 2/2004). V obeh vlogah predlaga enako in sicer, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije za odločanje o pritožbah določi drugo stvarno pristojno sodišče, ker je upnikova žena dolgoletna sodnica na sicer pristojnem Višjem sodišču v X. Dolžnica nadalje predlaga, da se tudi za vodenje nadaljnjega postopka na prvi stopnji določi ustrezno drugo stvarno pristojno sodišče. Sodnik Okrajnega sodišča v Y. N.F. je namreč na poteku tega postopka živo zainteresiran, saj je vanj in v to celotno zadevo osebno izjemno močno involviran. Zaradi tega je težko pričakovati, da ne bi v javnosti nastal zelo močan vtis, da njegove kolegice in kolegi, ki vodijo ta postopek, ne ravnajo na način, da ga zaščitijo, ne glede na to, da je vsak sodnik pri odločanju samostojen in odgovoren le po zakonu in ustavi. Ni mogoče tudi spregledati objektivne odvisnosti nižjega sodišča od njemu neposredno nadrejenega višjega sodišča oziroma njegove zelo vplivne sodnice.

Predlog je delno utemeljen.

Po 15. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Uradni list RS, št. 51/98, 75/2002 in 16/2004) se tudi v izvršilnem postopku uporablja 67. člen ZPP o delegaciji pristojnosti. Vrhovno sodišče Republike Slovenije lahko določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi.

V tej izvršilni zadevi je dolžnica zoper dva sklepa Okrajnega sodišča v Y. vložila pritožbi, o katerih je pristojno odločati Višje sodišče v X. Upnik v tej izvršilni zadevi je H. D., točna pa je dolžničina navedba v predlogu, da je upnikova žena sodnica Višjega sodišča v X. Ta okoliščina je po presoji Vrhovnega sodišča tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje na drugi stopnji, saj bo tako odpravljen vsak dvom o morebitni nepristranskosti pritožbenega sodišča. Za odločanje na drugi stopnji je zato Vrhovno sodišče določilo Višje sodišče v Ljubljani.

Neutemeljen pa je predlog, da se namesto Okrajnega sodišča v Y. določi drugo stvarno pristojno sodišče. Nestrinjanje stranke z odločitvijo izvršilnega sodišča ni razlog za določitev drugega sodišča. Trditve o močni zainteresiranosti sodnika Okrajnega sodišča v Y. za obravnavano zadevo in nadaljnje trditve, da kolegice in kolegi, ki vodijo ta izvršilni postopek, ravnajo na način, da ščitijo tega sodnika, nimajo nikakršne podlage v podatkih spisa. Ob upoštevanju sodnikove dolžnosti, da opravlja sodniško funkcijo po ustavi in zakonu (3. člen Zakona o sodiščih) in da se mora vselej vesti tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja, sodniški ugled in samostojnost sodniške oblasti (37. člen Zakona o sodniški službi), ni razloga za dvom, da ravnajo sodniki Okrajnega sodišča v Y. pri odločanju v tej izvršilni zadevi samostojno in odgovorno. Da pa bi bili objektivno odvisni od neposredno nadrejenega Višjega sodišča v X., pa v obravnavanem primeru ne drži že zato, ker bo kot pritožbeno sodišče odločalo Višje sodišče v Ljubljani. V skladu z navedenim Vrhovno sodišče ugotavlja, da ni tehtnega razloga, da se za odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji določi drugo stvarno pristojno sodišče. Zato predlogoma v tem delu ni bilo mogoče ugoditi.