Jedro

Pravni interes je procesna predpostavka, ki mora biti podana ves čas postopka - sicer se tožba oziroma pritožba zavežeta.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrglo tožnikovo tožbo zaradi molka organa in zaradi kršitve ustavnih pravic po 14., 22., 23. in 25. členu Ustave RS (URS), do katerih naj bi prišlo z ravnanjem (opustitvijo) tožene stranke, ki o opravljenem zemljiškoknjižnem vpisu, evidentiranem pod št. B z dne 13.7.1998, udeležencem postopka ni izdala in vročila sklepa o opravljenem vpisu. Sklep, izdan v zemljiškoknjižnem postopku, ni upravni akt v smislu 3. člena ZUS, zato vložitev tožbe zaradi molka, s katero se zahteva le izdaja upravnega akta (31. člen ZUS), ni dopustna. Zemljiškoknjižna referentka je v zadevi, št. B na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Kopru, izdanega v stečajni zadevi A dne 8.6.1998, le izvršila izbris vseh zastavnih pravic in realnih bremen pri nepremičninah vl. št.... k.o..., zato v zadevi ne gre za odločanje o pravici oziroma dolžnosti posameznika. Zato ne more biti kršena tožnikova pravica do sodnega varstva niti po 23. niti po 25. členu URS. Ker je imel tožnik zoper sklep, z dne 8.6.1998 (ki se v zemljiškoknjižnem postopku le izvršuje) pravico do pravnega sredstva v skladu z določbami Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, za sodno varstvo na podlagi 3. odstavka 1. člena ZUS (oziroma 2. odstavka 157. člena Ustave RS) tudi ni izpolnjena procesna predpostavka odsotnosti drugega sodnega varstva.

Tožnik v pritožbi, ki jo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov 1. odstavka 72. člena ZUS navaja, da predmet obravnave v tem upravnem sporu ni sklep A z dne 8.6.1998, pač pa sklep v zemljiškoknjižni zadevi B z dne 13.7.1998. Zato je stališče sodišča prve stopnje, da je imel sodno varstvo zagotovljeno v postopku A, napačno. Ponavlja tožbene navedbe, da bi morala zemljiškoknjižna referentka v zadevi B po opravljenem preizkusu izdati sklep, s katerim je ugotovila, da je odrejeni vpis možen ter ga vročiti udeležencem postopka. Zato predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnik v svojih vlogah (tožbi ter pritožbi) zatrjuje, da mu je v ustavne pravice (14., 22., 23. in 25. člen URS) poseženo z opustitvijo Okrajnega sodišča v Sežani, ki o opravljenem zemljiškoknjižnem vpisu, evidentiranem pod št. B z dne 13.7.1998, ni izdalo in vročilo sklepa o dovolitvi vpisa izbrisa vseh zastavnih pravic in realnih bremen na nepremičninah dolžnika družbe M.P. p.o.. Iz obrazložitve tožbe ter pritožbe izhaja, da želi tožnik doseči izdajo sklepa o dovolitvi vpisa (oziroma zanj spornega izbrisa) v zemljiško knjigo, da bi lahko zoper njega uveljavljal sodno varstvo in tako dosegel njegovo odpravo.

Iz sodnega registra izhaja, da je bila družba M.P. p.o. po zaključenem stečajnem postopku na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kopru z dne 17.1.2003 izbrisana iz sodnega registra. To pomeni, da vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja ni več mogoča, saj dolžnik ne obstaja več. Zato tudi morebitna ugodna odločitev sodišča prve stopnje ne bi pomenila nobene pravne koristi za tožnika. Njegov pravni položaj se zaradi odločitve sodišča ne bi v ničemer izboljšal. Zato po presoji pritožbenega sodišča tožnik že za vložitev tožbe ni imel potrebnega pravnega interesa, na katerega mora sodišče (tudi pritožbeno) paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Zato je sicer sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožnikovo tožbo zavrglo. Ker pa tožnik ni imel potrebnega pravnega interesa bi jo sicer moralo zavreči na drugi pravni podlagi (1. odstavek 274. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS), kar pa na pravilnost odločitve nima nikakršnega vpliva.

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da niso podani v pritožbi zatrjevani razlogi, niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti. Zato je tožnikovo pritožbo na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.