Jedro

Sam potek stečajnega postopka zoper zastavnega dolžnika in pravde, ki jih za izterjavo terjatev stečajnega dolžnika vodi stečajna upraviteljica, ne vpliva na obstoj in neposredno izvršljivost hipoteke, kakor tudi ne na zavarovano terjatev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnikov (I. točka izreka) in odločilo še, da dolžnika sama krijeta svoje stroške z ugovorom (II. točka izreka).

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pravočasno pritožujeta dolžnika, ki uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Dolžnika v pritožbi v celoti ponovita svoje ugovorne navedbe: da za poplačilo terjatve kot glavni dolžnik odgovarja podjetje B. d.o.o., dolžnik pa je le avalist; da je navedeno podjetje v stečajnem postopku; da je upnik terjatev priglasil v stečajno maso; da je stečajna upraviteljica terjatev prerekala in ugotovila, da je ta mnogo manjša in bo lahko poplačana iz prodaje nepremičnin stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku tudi prodajajo. Navajata še, da stečajna upraviteljica v B vodi pravdo za vrnitev kupnine za podjetje, ki je kupilo podjetje B d.o.o. in je v stečaju, pa tudi pravdo za plačilo odškodnine za zapadle projekte v višini 400.000,00 EUR in da se ti postopki počasi zaključujejo ter bi sodišče moralo izvršilni postopek ustaviti oziroma preložiti za eno leto, dokler se postopki v S ne bi zaključili, saj se bo upnik lahko poplačal iz tam izterjanih zneskov. Menita, da terjatev še ni zapadla, saj še vsi postopki niso zaključeni, pravde v S se še niso končale, vse do takrat sodišče izvršbe ne more dovoliti. Navajata še, da se lahko zgodi, da bo upnik dvakrat poplačan, dolžnikoma pa bo nastala nenadomestljiva škoda, saj povrnitve ne bosta mogla zahtevati iz stečajne mase. Sodišču druge stopnje predlagata, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in ugotovi, da izvršba ni dopustna, upnik pa je dolžan dolžnikoma povrniti stroške tega postopka ter da izvršilni postopek ustavi do zaključka stečajnega postopka, oziroma do dokončnih odločitve sodišča v B, oziroma da izvršbo odloži za eno leto, s čimer naj bi se strinjali tudi upniki.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v okviru utemeljenosti pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Po opravljanem preizkusu ocenjuje, da je sodišče prve stopnje sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, ki jo je v obrazložitvi sklepa tudi ustrezno obrazložilo, pri svojem delu pa ni storilo po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka.

6. Dolžnika sta realna dolžnika,

(1)

ki sta na svojih nepremičninah s pravnim poslom v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa v skladu s 142. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) dovolila ustanovitev zastavne pravice - hipoteke za zavarovanje tujega dolga, dolga družbe B. d.o.o.. Ker kreditojemalec, družba B. d.o.o., terjatve iz temeljnega posla ob njeni zapadlosti ni poravnala, je upnik v skladu z drugim odstavkom 153. člena SPZ lahko na podlagi izvršilnega naslova - hipoteke v obliki notarskega zapisa predlagal izvršbo zoper zastavna dolžnika. Na takšni podlagi je sodišče prve stopnje dovolilo predlagano izvršbo zoper dolžnika, slednja pa v ugovoru nista navedla nobenega od ugovornih razlogov iz prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki bi preprečevali izvršbo, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, zato je pravilno odločilo, ko je njun ugovor kot neutemeljen zavrnilo.

7. Tudi s pritožbenimi navedbami, v okviru katerih dolžnika v celoti ponovita svoje ugovorne navedbe, dolžnika ne moreta izpodbiti pravilne odločitve sodišča prve stopnje. Dolžnika sicer zatrjujeta začetek stečajnega postopka zoper dolžnika zavarovane terjatve, ki pa na obstoj zavarovane terjatve nima vpliva. Tudi sam potek stečajnega postopka zoper zastavnega dolžnika in pravde, ki jih za izterjavo terjatev stečajnega dolžnika vodi stečajna upraviteljica, ne vpliva na obstoj in neposredno izvršljivost hipoteke, kakor tudi ne na zavarovano terjatev. Zato pritožbeni očitki o neupravičenosti izvršbe zoper zastavna dolžnika niso utemeljeni. Dokler zavarovana terjatev obstoji, je realizacija hipoteke s prisilno izterjavo v izvršilnem postopku na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa zoper zastavna dolžnika, pravna posledica neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti. Zaradi načela akcesornosti hipoteke je slednja vezana na obstoj zavarovane terjatve. Zaradi načela nedeljivosti zastavnega jamstva se tudi v primeru delnega plačila zavarovane terjatve obveznost zastavnega jamstva ne zmanjša, torej delno plačilo zavarovane terjatve na obstoj hipoteke in njen obseg ne vpliva. Le prenehanje terjatve v celoti, torej le plačilo celotne terjatve povzroči prenehanje zastavne pravice. Kljub temu pa zastavna pravica na nepremičninah - hipoteke, zaradi publicitetnega učinka njenega vpisa v zemljiški knjigi, tudi ob plačilu zavarovane terjatve v skladu s 154. členom SPZ obstoji še naprej in preneha šele z izbrisom iz zemljiške knjige, ki pa ga je mogoče zahtevati tudi zaradi plačila oziroma prenehanja zavarovane terjatve.(1)

8. Ker dolžnika ocenjujeta, da bi upnik lahko bil zaradi uspešnih pravd, ki izvirajo iz stečajnega postopka, že kmalu poplačan, pa jima je v takšnem primeru v izvršilnem postopku na voljo ugovor po izteku roka po 56. členu ZIZ, s katerim lahko to dejstvo (poplačilo upnika v stečajnem ali drugih postopkih) uveljavljata vse do konca izvršilnega postopka.

9. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo neutemeljeno pritožbo dolžnikov in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

10. Dolžnika povrnitve pritožbenih stroškov nista zahtevala, zato sodišče druge stopnje o teh ni odločalo (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Enakovredno je zanju mogoče uporabiti izraz zastavna dolžnika oziroma hipotekarna dolžnika.

Op. št. (2): O tem Keresteš T. v: Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 697-700.