17. 2. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 29. januarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožbe A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišče Republike Slovenije št. II Ips 216/2002 z dne 16. 1. 2003 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1027/2000 z dne 20. 2. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Sodišče je na podlagi predloga za izvršbo z dne 27. 12. 1995 zoper C. C. kot dolžnika izdalo sklep o izvršbi na nepremičnino, ki je bil dne 19. 3. 1996 v korist upnika zaznamovan v zemljiški knjigi. Dolžnik je to nepremičnino že v mesecu juniju 1995 prodal Č. Č., ta pa v mesecu decembru 1996 pritožnici, vendar je bil v času zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi kot lastnik še vedno vpisan dolžnik. Pritožnica je zoper upnika vložila tožbo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe s prodajo te nepremičnine, saj naj bi dolžnik ob vložitvi izvršilnega predloga ne bil več lastnik nepremičnin, ki so predmet izvršbe. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo. Višje sodišče pa je sodbo spremenilo in tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo z obrazložitvijo, da je zemljiškoknjižni lastnik sporne nepremičnine še vedno dolžnik, pritožnica pa bi se ob sklenitvi kupne pogodbe za sporno nepremičnino z vpogledom v zemljiško knjigo lahko seznanila, da kupuje nepremičnino z bremenom.

Vrhovno sodišče je revizijo pritožnice zavrnilo.

Z ustavno pritožbo pritožnica izpodbija odločitev o zavrnitvi njenega tožbenega zahtevka na ugotovitev nedopustnosti izvršbe.

Navaja, da je bil predlog za izvršbo proti dolžniku vložen, ko ta ni bil več lastnik sporne nepremičnine. Glede na to, da so predmet izvršbe v času vložitve predloga za izvršbo lahko le dolžnikove nepremičnine, pritožnica meni, da se učinek vloženega predloga za izvršbo zoper dolžnika ne more prenašati na nepremičnine tretjih oseb, če v času prenosa lastninske pravice na tretje osebe še ni zaznambe izvršbe v zemljiški knjigi.

Kasnejša zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pa naj kljub neskladju dejanskega in zemljiškoknjižnega lastništva ne bi imela pravnega učinka in naj tudi ne bi mogla učinkovati pri nadaljnjih prenosih lastništva. Pritožnica zatrjuje, da so ji bile z izpodbijanima sodbama kršene pravice iz 22., 33. in 67. člena Ustave. Z dopustitvijo posega v njeno lastnino v izvršilnem postopku, v katerem ne nastopa niti kot dolžnica, niti kot upnica, naj bi bila kršena njena ustavna pravica do enakega varstva pravic, saj v času vložitve predloga za izvršbo dejanski upnikov dolžnik ni bil več lastnik sporne nepremičnine. Glede na to, da sodišča dajejo pravno varstvo lastnikom nepremičnin, pritožnica meni, da je bila njej z izpodbijanima sodnima odločbama takšna pravica odrečena. Lastninsko pravico na sporni nepremičnini naj bi pritožnica pridobila na z zakonom predviden način, zato naj bi bila z realizacijo izvršbe na sporni nepremičnini kršena tudi njena pravica do zasebne lastnine, v katero se brez zakonite podlage ne sme posegati.

B.

Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku in ne presoja samih po sebi kršitev pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo skladno s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa pritožnica ne izkaže. Z večino navedb oporeka le pravilnosti uporabe materialnega prava, kar pa ne more biti predmet preizkusa pred Ustavnim sodiščem. Določba 22. člena Ustave namreč določa ustavna procesna jamstva, kršitve ustavnih procesnih jamstev pa ni mogoče utemeljevati z navedbo, da je odločitev sodišča po vsebini napačna.

Pravno stališče, na katerem temeljita izpodbijana sklepa, po katerem sprememba lastništva na nepremičnini po tem, ko je bil sklep o izvršbi na nepremičnino zaznamovan v zemljiški knjigi, za opravo izvršbe ni ovira, tudi ni v nasprotju s pravico do zasebne lastnine po 33. členu Ustave. Takšno stališče namreč v ustrezni meri upošteva enako močne pravice upnika (pravico do učinkovitega sodnega varstva, katere del je tudi zahteva po učinkovitosti izvršbe) in pravice pritožnice, še posebej ob upoštevanju okoliščine, da bi pritožnica še pred nakupom nepremičnine z vpogledom v zemljiško knjigo lahko ugotovila, da kupuje nepremičnino z bremenom. Razlogov, ki bi utemeljevali nasproten sklep, ustavna pritožba glede tega vprašanja ne vsebuje. Za utemeljevanje ustavne pritožbe se tudi ni mogoče sklicevati na 67. člen Ustave, ki določa, da zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija.

Ker z izpobijanima sodbama očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in na podlagi prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger