Jedro

Po določbi 1. odst. 496a člena ZPP se lahko v postopku v gospodarskih sporih v pritožbi navedejo nova dejstva in novi dokaz le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave.

Izrek

1. Pritožba zoper sodbo se zavrne in se izpodbijana odločba v 1. in 3. točki izreka potrdi.

2. Pritožba zoper delno sodbo na podlagi odpovedi (2. točko izreka izpodbijane odločbe) se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 14.05.1999 odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Domžalah, opr. št. Ig ... z dne ..., ostane v veljavi v 1. točki glede glavnice 66.103,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30.03.1997 dalje do plačila in glede zakonitih zamudnih obresti v višini 274.677,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 14.05.1999 dalje do plačila ter v 3. točki izreka glede stroškov izvršilnega postopka v znesku 12.870,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 28.11.1997 dalje do plačila (1. točka izreka). V 2. točki izreka je odločilo, da se zaradi odpovedi zahtevku sklep o izvršbi v ostalem delu razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne. V 3. točki izreka pa je toženi stranki naložilo, da tožeči stranki povrne pravdne stroške v znesku 30.614,00 SIT skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 14.05.1999 do plačila.

Tožena stranka se je proti navedeni odločbi pritožila (čeprav je T.P. svojo vlogo naslovil kot "Ugovor zoper delno sodbo na podlagi odpovedi in sodbo v imenu ljudstva"). Navedel je, da je tožeča stranka (kljub prošnji) prodala in izročila blago znanemu kupcu iz tujine. S tem mu je povzročila določeno škodo. Ker mu kupec še vedno ni plačal njegovega blaga, tudi sam ne more poravnati obveznosti do tožeče stranke. G. Ravnikar naj bi se strinjal s tem, da se glavnica poravna s pobotom, obresti pa se ne plačajo.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Pritožba zoper sodbo (1. in 3. točko izreka izpodbijane odločbe) ni utemeljena.

V pritožbi tožena stranka višini dolgovanega zneska glavnice in obresti ne nasprotuje. Upira se le s trditvijo, da je tožeča stranka (kljub prošnji) prodala blago direktno kupcu v tujino. Vendar te trditve tožene stranke, ki jih je delno uveljavljala že v ugovoru (list. št. 5), niso dovolj jasne, da bi jih bilo (kot pravno pomembne) moč upoštevati. Tožena stranka namreč ni pojasnila, kako naj bi vplivale na (ne)obstoj terjatve tožeče stranke do tožene stranke. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je na podlagi predloženega računa, naročilnice in dobavnice toženi stranki naložilo, da za blago, ki ga je prejela in ga ni reklamirala, plača še preostanek po računu številka 127-97 z dne 27.02.1997. Pritožbene trditve v zvezi z nastalo škodo in dogovorom z g. R. o tem, da se "glavnica poravna s pobotom, obresti, ki jih zahteva v tožbi, pa ne plačajo", pa so nedovoljene pritožbene novote. Po določbi 1. odst. 496.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) v postopku v gospodarskih sporih se namreč lahko v pritožbi navedejo nova dejstva in predlagajo novi dokazi le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave. Kaj takega pa tožena stranka v pritožbi niti ne zatrjuje.

Odločitev sodišča prve stopnje v 1. točki izreka je sodišče druge stopnje preizkusilo tudi glede kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena ZPP/77). Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka (2. odst. 354. člena ZPP/77) in da ni zmotno uporabilo materialnega prava. Zato je na podlagi 368. člena (v zvezi s 1. odst. 375. člena) ZPP/77 neutemeljeno pritožbo zoper 1. (in 3.) točko izreka izpodbijane odločbe zavrnilo ter zakonito in pravilno sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (1. točka izreka).

Pritožba zoper delno sodbo na podlagi odpovedi (2. točko izreka izpodbijane odločbe) ni dovoljena.

Za pritožbo zoper delno sodbo na podlagi odpovedi (2. točko izreka izpodbijane odločbe) tožena stranka nima pravnega interesa, saj odločitev v tem delu zanjo ni neugodna (prim. 2. odst. 331.a člena ZPP/77 z 2. odst. 193. člena ZPP/77). Glede na določbo 3. odst. 358. člena ZPP/77 pa je pritožba, za katero pritožnik ni imel pravnega interesa, nedovoljena. Nedovoljeno pritožbo pa mora sodišče druge stopnje po določbi 367. člena ZPP/77 zavreči (2. točka izreka).

Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99).