Jedro

Procesni vlogi priče in obdolženca nista združljivi. Če je bil nekdo (v istem kazenskem postopku) zaslišan kot priča, pozneje pa kot obdolženec, je treba zapisnik o zaslišanju kot priče izločiti iz spisa.

Če državni tožilec v roku dveh let ni podal izjave, da bo začel kazenski pregon, je bilo treba izsledke prikritih preiskovalnih ukrepov po tedaj veljavnem ZKP uničiti.

Izrek

Pritoba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazloitev

1.Z izpodbijanim sklepom je Okrono sodi11e v Celju v skladu s prvim in drugim odstavkom 285.e 1lena v zvezi s 83. 1lenom Zakona o kazenskem postopku (ZKP) deloma ugodilo predlogu zagovornice obtoenega A. A. za izloitev dokazov z dne 15. 1. 2024 ter iz spisa izloilo procesno gradivo, ki ga je dolono opredelilo, v preostalem delu pa je predlog za izloitev dokazov kot neutemeljen zavrnilo (t. I izreka). Po uradni dolnosti je iz spisa izloilo 1e procesno gradivo, ki ga je dolono opredelilo v t. II izreka, v t. III izreka pa je odloilo o izloitvi reprodukcij v prej1njih tokah izloenih dokazov. V t. IV je odloilo o nainih izvr1itve sklepa.

2.Zoper sklep se je (v delih izloitve izjav obtoenega A. A. in izloitve podatkov telefonskega prometa po odredbi Okronega sodi11a v Mariboru II Kpd 49460/2013 z dne 15. 10. 2013) pritoil dravni toilec, tj. zaradi bistvene kr1itve dolob kazenskega postopka iz drugega odstavka 18. 1lena, prvega in drugega odstavka 83. 1lena ter drugega odstavka 154. 1lena ZKP. Predlagal je, da vi1je sodi11e sklep v izpodbijanih delih spremeni tako, da se iz spisa <strong>ne</strong> izloi zapisnik o zasli1anju prie A. A. (na list. 1t. 185), prepis zvonega posnetka o zasli1anju prie A. A. (list. 1t. 214 - 220) in sam zvoni posnetek ter vsi dokazi, pridobljeni na podlagi odredbe Okronega sodi11a v Mariboru II Kpd 49460/2013 z dne 15. 10. 2023.

3.Pritoba ni utemeljena. Glede izloitve izjav obtoenega A. A.

4.Vi1je sodi11e v celoti pritrjuje in se v izogib ponavljanju pridruuje prepriljivi in pravno izostreni presoji sodi11a prve stopnje (t. 7 izpodbijanega sklepa), da je v primeru zapisnika zasli1anja sedaj obtoenega A. A. z dne 14. 11. 2017 v svojstvu prie v preiskavi, prepisa zvonega posnetka tega zasli1anja in samega zvonega posnetka treba uveljaviti ekskluzijski poloaj. V pritobenem postopku kae le 1e dodatno poudariti, da je problematizirana odloitev ustavnoskladna, saj bi bila ohranitev zgoraj opredeljenega procesnega gradiva v spisu v nasprotju z (obtoenema) ustavnima jamstvoma pravice do molka iz etrte alineje 29. 1lena Ustave in domneve nedolnosti iz 27. 1lena Ustave, kar pa je prvo sodi11e v esenci pravilno ter tehtno prepoznalo.

5.Dravni toilec v pritobi sam ugotavlja, da je obstojea sodna praksa, v kateri je bilo nakazano obravnavano vpra1anje, najmanj neenotna, pri emer citira mnoge odlobe sodi11. Za poenotenje podrone sodne prakse skrbi Vrhovno sodi11e kot precedenno sodi11e, slednje pa je o predmetni situaciji judiciralo v zadevi I Ips 1432/2021,¹ torej v nedavni odlobi, ki je novej1a od vseh pritobeno navedenih odlob. Neoporeno je tako stali11e Vrhovnega sodi11a, da procesni vlogi prie in obdolenca nista zdruljivi; e je bil nekdo zasli1an kot pria, pozneje pa v istem postopku zasli1an kot obdolenec o <em>istih dejstvih</em> , je treba zapisnik o njegovem zasli1anju kot prie iz spisa izloiti.² Nobenega dvoma ni, da je sedaj obtoeni A. A. (ki se mu obtobeno oita kaznivo dejanje trgovine z ljudmi po 113. 1lenu KZ-1 v hudodelski zdrubi z drugimi soobtoenci in z zlorabo prostitucije v lokalu "Black cat" na Polzeli), ko je bil kot pria zasli1an v preiskavi, izpovedoval o delovanju tega lokala, "zaposlenih puncah", stikih s sedanjimi soobtoenci itn., kar ni ni drugega kot izpovedovanje o odloilnih pravnorelevantnih okoli1inah, izvirajoih iz prekrivajoih se historinih dogodkov. Natanna vsebina izpovedbe v preiskavi je za priujoi ekskluzijski postopek nepomembna, saj kakr1na koli dokazna ocena v njem nima mesta; kljuno je, da obtoenec v lastni zadevi, zlasti kadar se njegov poloaj znotraj istega kazenskega postopka transformira iz prie v obtoenca, v konni instanci pa nikoli ne more nastopati kot pria, saj gre za kolizijo pravic oziroma dolnosti dveh procesnopravnih subjektov, katerih vlogi sta med seboj bistveno razlini in v tej posledici tudi nezdruljivi.

6.Slede dolobi tretjega odstavka 5. 1lena ZKP lahko obdolenec izbira, kako se bo zagovarjal, e sploh, povsem drugaen pa je procesni poloaj prie, ki je dolna izpovedovati, in to po resnici (240. 1len ZKP). Res sme pria po 238. 1lenu ZKP odkloniti odgovor na posamezna vpra1anja, tj. e je verjetno, da bi z odgovorom spravila sebe v kazenski pregon, vendar tak pravni pouk ne zadosti uresniitvi pravice do molka.³ Slednja je, ob boku s prepovedjo izsiljevanja izpovedb, ena temeljnih (ustavnih) procesnih pravic obdolenca, s katero se uresniuje tudi prepreevanje samoobdolitve, v tem oziru pa je pravica do molka element druge ustavne pravice - domneve nedolnosti. Ko je subjekt pouen kot pria v smislu 240. in 238. 1lena ZKP, ni mogoe govoriti o sklepu, da se je lahko svobodno in neodvisno odloil o tem, ali bo pravico do molka uveljavljal ali ne, zato ni moe pritrditi niti dravnemu toilcu, ki v pritobi ponuja lastno razlago pouka iz 238. 1lena ZKP in ocenjuje, da je pouk nesmiseln, e se tak1na izjava kasneje izloi. Neprepriljivo je razmi1ljanje, da pria, ki je opozorjena, da je dolna govoriti (tj. po resnici), svoje izjave poda "popolnoma prostovoljno in brez vsakr1ne prisile" (seveda v pravnem pomenu). V nasprotju s pritobenim stali11em pa pri pravici do molka ne gre zgolj za prepoved uporabe prisile ali zvijae zoper (kasnej1ega) obdolenca, temve tudi za prepreevanje samoobdolitve, ki bi mogla uinkovati obdolencu v breme v (kasnej1em) kazenskem postopku zoper njega samega.⁴

7.V sozvoju z doslej navedenim je tudi sodi11e prve stopnje v izpodbijanem sklepu pojasnilo, da je temelj za ekskluzijski poloaj sprememba statusa A. A. iz prie v diapazon osumljenec - obdolenec - obtoenec, natanneje prepreitev morebitne samoobtobe, ki ob zasli1anju v svojstvu prie in kljub prejetem pouku po 238. 1lenu ZKP
7e pojmovno ne more biti prostovoljna ter svobodna. Nadalje je
7e prvo sodi11e jasno izpostavilo, da za uveljavitev ekskluzijske sankcije v dani procesni situaciji ni relevantno vpra1anje, ali je bil zoper sedanjega obtoenca
7e v preiskavi, tj. ko je bil zasli1an kot pria, osredotoen sum, da (tudi on) izvr1uje kaznivo dejanje po 113. 1lenu KZ-1 (sum sicer 1e ni bil osredotoen). Prav zato je sodi11e razumno razlogovalo, da zasli1anje obtoenca kot prie v tedanji procesni fazi ni bilo izvedeno s kr1itvijo dolob kazenskega postopka, toda to, kot reeno, niti ni pomembno. Neodloilno je (sicer pravilno) stali11e pritobe, da izpovedba obtoenca v svojstvu prie ni bila pridobljena nezakonito, saj sum nanj tedaj (1e) ni bil osredotoen. Gotovo je osredotoenost suma na A. A. nastopila po zasli1anju o1kodovanke B.B. pred zapro1enim slova1kim sodi11em, vendar to za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa ne nosi tee. Ne glede na to, da pri podlagi za uveljavitev ekskluzijskega posega po drugem odstavku 83. 1lena ZKP sodi11e prve stopnje, kot je razumeti, prepozna ravnanje v nasprotju z desetim odstavkom v zvezi z drugim odstavkom 227. 1lena ZKP, pa je temelj za ekskluzijsko posledico v ugotovitvi, da nahajanje procesnega gradiva, povezanega z zasli1anjem z dne 14. 11. 2017, v spisu nasprotuje zagotovljenima lovekovima pravicama iz 29. in 27. 1lena Ustave ter da je ekskluzija gradiva smiselno subsumirana pod dolobe drugega odstavka 18. 1lena ZKP. Zato se s pritonikom ni mogoe strinjati, da naj bi prvo sodi11e kr1ilo uporabne dolobe drugega odstavka 18. 1lena in drugega odstavka 83. 1lena ZKP, nasprotovanje sklicevanju napadenega sklepa na dolobila 227. 1lena ZKP, tudi na "sistematini ravni", pa pri pravilnosti ter zakonitosti sklepa ne stopa v ospredje. Dri poanta pritobe, da pravni pouk po drugem odstavku 227. 1lena ZKP ni aplikativen, e zasli1ana oseba (1e) nima statusa obdolenca, vendar je <em>ratio decidendi</em> sklepa v drugih odloilnih dognanjih, ki jim sodi11e druge stopnje pritrjuje.

8.Za presojo ustavnopravnega dometa pravic iz 29. in 27. 1lena Ustave v konkretni zadevi, ki ga sodi11e prve stopnje po presoji pritobenega sodi11a v izpodbijanem sklepu ni prekoradilo, je odve pritobena razprava o trenutku (osredotoenosti suma), tj. ko nastopi obveznost pristojnih organov, da osebo pouijo o pravici do molka; dana odloitev namre ne temelji v odsotnosti pravnega pouka, ampak v spremembi obtoenevega procesnega statusa v genezi kazenskega postopka, ki je pred nami. <em>Ex post </em> je razvoj postopka pokazal, da bi obtoenec, tj. e se listine o njegovem zasli1anju v preiskavi ohranijo v spisu, nastopal kot pria v lastni zadevi, pri emer je nasprotno stali11e pritobe po oceni vi1jega sodi11a preozko. Z vidika pravnega varstva pravice do molka skozi prepreevanje samoobtobe in domneve nedolnosti prav tako ni relevantno, da je v vpra1anju izloitev listin o zasli1anju obtoenca (kot prie) pred sodi11em, ne pa izloitev izjav, ki bi jih bila pridobila policija.

Glede izloitve podatkov telefonskega prometa po odredbi Okronega sodi11a v Mariboru II Kpd 49460/2013 z dne 15. 10. 2013

9.Povsem pravilna je tudi odloitev sodi11a prve stopnje (t. 8 in 16 izpodbijanega sklepa), da je od konca izvajanja ukrepa po 149.b 1lenu ZKP na podlagi odredbe Okronega sodi11a v Mariboru II Kpd 49460/2013 (dne 18. 10. 2013) do vloitve zahteve za preiskavo v tej zadevi (dne 8. 5. 2017) preteklo ve kot dve leti, kar ob upo1tevaju dolob tedaj veljavnega drugega odstavka 154. 1lena ZKP pomeni, da bi se moralo gradivo, pridobljeno z uporabo ukrepa iz 149.b 1lena ZKP, po poteku dveh let (pod nadzorstvom preiskovalnega sodnika) uniiti. Tedaj veljavni drugi odstavek 154. 1lena ZKP je namre predpisal, da e dravni toilec v roku dveh let po <em>koncu izvajanja ukrepov</em> (tudi) iz 149.b 1lena tega zakona ne poda izjave, da bo zael kazenski pregon, se izsledki ukrepov uniijo (e do unienja ni pri1lo, torej e je bil rok prekluzivne narave iz drugega odstavka 154. 1lena ZKP prekoraen, pa so dokazi, hranjeni v spisu, nezakoniti in predmet ekskluzijske sankcije). Ustavno sodi11e je
7e v zadevi U-I-246/14,⁵ 1e bolj izrecno pa v zadevi U-I-462/18,⁶ na najmanj treh mestih jasno judiciralo, da je z izjavo o zaetku kazenskega pregona zajeto zgolj procesno dejanje dravnega toilca, s katerim se zahteva prehod iz predkazenskega postopka v drugo, tj. sodno fazo postopka, kar predpostavlja vloitev bodisi zahteve za preiskavo bodisi (neposredne) obtonice ali obtonega predloga. Druga (najsi gre za formalna ali celo neformalna) dejanja toilca ne zado1ajo za prekinitev 2-letnega roka za unienja gradiva, kar potrjuje tudi ustaljena praksa Vrhovnega sodi11a.⁷ V obravnavani zadevi se je 2-letni rok iztekel 18. 10. 2015, zahteva za preiskavo 8. 5. 2017 pa je bila vloena evidentno po izteku roka, po katerem bi se pridobljeno gradivo moralo uniiti. Pri dejanjih, ki jih izpostavlja pritonik (tj. dovoljenje za izvajanje prikritega evidentiranja in namenske kontrole z dne 27. 1. 2016 ter vloen predlog za pridobitev prometnih podatkov z dne 15. 2. 2016), ne gre za relevantni procesni dejanji, ki bi pomenili <em>izjavo o zaetku kazenskega pregona</em> in pretrgali tek roka, v vsakem primeru pa bi bili prepozni. Dveletni rok, kot ustrezno pojasni
7e prvo sodi11e, je zael tei v trenutku zakljuka izvajanja prikritega ukrepa (v konkretni zadevi s prejemom dopisa drube C. z dne 18. 10. 2013, da je bila odredba sodi11a izvr1ena), nikakor pa ne 1ele dne 18. 2. 2014, ko je dravno toilstvo prejelo spis II Kpd 49460/2013.

Tako se izkae, da izloitev procesnega gradiva, ki se nana1a na izsledke ukrepa po 149.b 1lenu ZKP in na posledino pridobljene dokaze, slui odpravi posega v pravico do informacijske zasebnosti iz 38. 1lena Ustave, ki je nesorazmeren ter prekomeren. Dravni toilec v pritobenem postopku z izjemo zmotnega stali11a, da 2-letni rok po drugem odstavku 154. 1lena ZKP ni pretekel, niti ne zatrjuje niesar drugega.

Odloitev pritobenega sodi11a

Glede na navedeno in ob izostanku kr1itev iz petega odstavka 402. 1lena ZKP je sodi11e druge stopnje pritobo toilca kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. 1lena ZKP).

-------------------------------

1Sodba VS RS I Ips 1432/2021 z dne 21. 11. 2024.

2Prav tam (t. 10 obrazloitve).

3Prav tam (t. 13 razlogov), ko je bil torej uinek pouka po 238. 1lenu ZKP izrecno presojen.

4Prim. sklep VSC II Kp 2531/2019 z dne 10. 7. 2026 (t. 13).

5Odloba US RS U-I-246/14-20 z dne 24. 3. 2017 (t. 26 obrazloitve).

6Odloba US RS U-I-462/18-45 z dne 3. 6. 2021 (t. 48, 53 in 61 razlogov).

7Npr. sodbi VS RS I Ips 55384/2011 z dne 31. 5. 2018 (t. 21 in 22) ter I Ips 15930/2017 z dne 13. 9. 2017 (t. 15).