Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Na podlagi prvega odstavka 12. člena Pravilnika o povračilu stroškov v pravdnem postopku ima zaposleni pravico do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo, izvedenca ali tolmača. Zaposlenim izplača nadomestilo plače gospodarska družba, zavod, upravni ali drug državni organ, samostojni podjetnik, posameznik ali drug delodajalec, pri katerem je priča, izvedenec ali tolmač v delovnem razmerju, ki nato zahteva povrnitev izplačanega nadomestila plače od sodišča, ki vodi postopek. Sodišče povrne izplačano nadomestilo plače delodajalcem v skladu s tretjim odstavkom 242. člena ZPP. Iz potrdila delodajalca izhaja, da je priča zaposlena pri njej ter da je izostala z dela od 20. 11. 2014 do 25. 11. 2014 in da znaša nadomestilo plače za štiri delovne dni 480,00 EUR. Na podlagi navedenega potrdila je sodišče prve stopnje priči pravilno priznalo izgubo na zaslužku za dva delovna dneva v višini 240,00 EUR ter potne stroške v višini 228,00 EUR.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom priči A.A. priznalo stroške za prihod na sodišče v znesku 468,00 EUR in jih naložilo v plačilo tožniku, ki jih mora plačati na transakcijski račun št. ..., odprt pri B. d. d. 2. Zoper sklep o odmeri stroškov priče se pritožuje tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zaradi absolutnih bistvenih kršitev določb postopka ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter priči ne prizna priglašenih stroškov, podredno pa naj sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Višje sodišče je enkrat že razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje o stroških, sodišče prve stopnje pa napak in nezakonitosti ni odpravilo.
Navaja, da upravičenec za povrnitev izgubljenega zaslužka ni delavec, ampak delodajalec. Delavec mora na naroku za glavno obravnavo zahtevati povrnitev izgubljenega zaslužka, nato sodišče delavcu naloži, da njegov delodajalec predloži specificiran zahtevek za povrnitev izgubljenega zaslužka, nakar delodajalec sodišču predloži zahtevo za povrnitev izgubljenega zaslužka ter obračunsko listo, iz katere je razvidna mesečna plača delavca in posledično njegov dnevni zaslužek. Ker gre za upravičeno odsotnost z dela, je delodajalec dolžan delavcu izplačati nadomestilo plače za čas, ko se delavec kot priča nahaja na sodišču. Sklicuje se na sklep opr. št. II Pg 25/2011 z dne 13. 12. 2012 .
Priča A.A. je zaposlena pri slovenskem delodajalcu. Sodišče prve stopnje delodajalca ni pozvalo, da zahteva povrnitev izgubljenega zaslužka, ampak delavca. V 13. členu Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku za kaj takega ni podlage. Sodišče prve stopnje je odločilo, da tožnik priči povrne izgubljeni zaslužek na njegov osebni TRR. Za svojo odločitev ni imelo nobenega dokaza. Delodajalec priče ni posredoval obračunske liste za delavca, iz katere bi bilo razvidno, ali je priči dejansko izplačal nadomestilo plače za čas, ko je bila priča zaslišana na sodišču. Na podlagi potrdila družbe C. d. o. o. sodišče ne more tožniku naložiti plačila izgubljenega zaslužka. Ne verjame, da znaša delavčeva dnevna plača 120,00 EUR, kar je za viličarista previsoka plača. Priča ima tudi pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče. Stroški obsegajo izdatke za potovanje od stalnega ali začasnega prebivališča do kraja, kjer naj bo opravljeno zaslišanje in za vrnitev. Sodišče prve stopnje ni imelo nobene pravne podlage za priznanje potnih stroškov na relaciji D - E. - D., saj priča nima v mestu D. prijavljenega niti začasnega niti stalnega prebivališča, temveč stanuje v E. V spisu ni nobenega dokaza, da je bila priča dejansko na delu v tujini.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS, št. 26/99 in naslednji ) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 1. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.
5. V skladu z določbo 242. člena ZPP ima priča pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče kakor tudi do povračila izgubljenega zaslužka. Na podlagi prvega odstavka 12. člena Pravilnika o povračilu stroškov v pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 15/2003 in naslednji, v nadaljevanju Pravilnik) ima zaposleni pravico do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo, izvedenca ali tolmača. Zaposlenim izplača nadomestilo plače gospodarska družba, zavod, upravni ali drug državni organ, samostojni podjetnik, posameznik ali drug delodajalec, pri katerem je priča, izvedenec ali tolmač v delovnem razmerju, ki nato zahteva povrnitev izplačanega nadomestila plače od sodišča, ki vodi postopek. Sodišče povrne izplačano nadomestilo plače delodajalcem v skladu s tretjim odstavkom 242. člena ZPP.
6. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku pribavilo potrdilo delodajalca priče A.A. z dne 7. 12. 2015, iz katerega izhaja, da je priča zaposlena pri njej ter da je izostala z dela od 20. 11. 2014 do 25. 11. 2014. Iz potrdila izhaja, da znaša nadomestilo plače za štiri delovne dni 480,00 EUR. Na podlagi navedenega potrdila je sodišče prve stopnje priči priznalo izgubo na zaslužku za dva delovna dneva v višini 240,00 EUR ter potne stroške na relaciji D. - E. - D. v višini 228,00 EUR, za kar je imelo podlago v predloženi vozovnici.
7. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z določili 242. člena ZPP in Pravilnika brez vsakršnih dokazov priči priznalo vračilo potnih stroškov v znesku 228,00 EUR ter izgubo na zaslužku v znesku 240,00 EUR. Sodišče prve stopnje je na obravnavi vpogledalo v avtobusno karto za relacijo D. - E. - D., iz katere je bila razvidna cena vozovnice, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da ni dokazano, da je priča opravljala delo v tujini, zato bi se ji morali priznati potni stroški le od prijavljenega prebivališča v E. 8. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje priči neutemeljeno priznalo izgubo na zaslužku, ker delodajalec priče ni predložil potrdila o višini plače. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da postopanje sodišča prve stopnje sicer ni bilo v skladu z določbami Pravilnika, vendar to po oceni pritožbenega sodišča ne pomeni, da se ustreznosti odmerjenega zneska ne da preizkusiti. Podatki o vtoževani plači priče se namreč nanašajo na delo v tujini, zato zgolj pavšalna navedba, da je to za viličarista previsoka plača, še ne pomeni, da gre za previsok znesek.
9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.