Jedro

Nezadovoljstvo z izidom pravde v drugi zadevi ni razlog za delegacijo drugega sodišča v vseh drugih zadevah.

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se kot neutemeljen zavrne.

Obrazložitev

Tožeča stranka je vložila tožbo na ugotovitev dednega deleža pri krajevno pristojnem sodišču Temeljnem sodišču v ..., enoti v ... V vlogi z dne 28.10.1992 je temu sodišču sporočila, da je zahtevala od Temeljnega sodišča v ..., da določi "tuje nepristrano sodišče". Iz vloge je razvidno, da dvomi o objektivnosti sodnice .... Na naroku dne 3.3.1993 je svojo zahtevo ponovila. Zahtevo je utemeljila s postopanjem sodišča v zadevi opr. št. ..., ki ni pribavilo podatkov pri banki. Predsednik Temeljnega sodišča v ... je nato njeno zahtevo za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča poslal Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, da odloči na podlagi 68. člena ZPP.

Predlog ni utemeljen.

Določila zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77-27/90), na katerih temelji odločitev vrhovnega sodišča, so uporabljena na podlagi ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I), v povezavi s 1. členom ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I).

Po 68. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da naj postopa v posamezni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče, če za to obstajajo tehtni razlogi.

Tožeča stranka kot tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča navaja pristransko oz. napačno sojenje v pravdni zadevi opr. št. ..., ki je bila vodena pri istem sodišču kot sedaj obravnavana zadeva. Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugotavlja, da nezadovoljstvo stranke z izidom določene zadeve, v kateri je izčrpala vsa razpoložljiva pravna sredstva in v kateri tudi ni sodila sodnica, ki ji tožnica očita neobjektivnost, ne more biti utemeljen razlog za odklanjanje tega sodišča za sojenje v vseh drugih zadevah. V sedaj obravnavani zadevi je namreč tožeča stranka s pritožbo uspela in je bil sklep o mirovanju postopka razveljavljen, tako da so podani vsi pogoji za nadaljevanje postopka.

Ker vrhovno sodišče ni ugotovilo tudi nobenega drugega tehtnega razloga za delegacijo, tožničinemu predlogu ni moglo ugoditi.